37 Ko je to povedal, ga je neki farizej prosil, naj bi pri njem obedoval. Vstopil je in prisedel. 38 Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred jedjo ni umil. 39 Gospod pa mu je rekel: »Vi farizeji torej čistite kozarec in krožnik od zunaj, vaša notranjost pa je polna ropa in hudobije. 40 Kako ste nespametni! Ali ni tisti, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti? 41 Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj, in vam bo vse čisto. 42 Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravico in božjo ljubezen. To bi bilo treba delati in onega ne opuščati. 43 Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! 44 Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.«

45 Nekdo od učiteljev postave je posegel vmes in rekel: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.« 46 Odgovoril je: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se teh bremen niti s prstom ne dotaknete! 47 Gorje vam, ker postavljate nagrobnike prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! 48 S tem potrjujete, da soglašate z deli svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim postavljate nagrobnike. 49 Zato je tudi rekla božja modrost: ‘Poslal bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in pregnali, 50 da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: 51 od Ábelove krvi do krvi Zaharíja, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.’ Res, zagotavljam vam, od tega rodu se bo terjala. 52 Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, a tistim, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« 53 Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli nanj močno pritiskati in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, 54 zraven pa prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust.

21 Tedaj je silen angel vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga zagnal v morje, rekoč: