Prilika o sejalcu
13
1 Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob jezero.
2 Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je stopil v čoln in sedel, vsa množica pa je stala na obrežju.
3 Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat.
4 Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Ali na pot; podobno v v. 19. Priletele so ptice in ga pozobale.
5 Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.
6 Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.
7 Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo.
8 Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega.
9 Kdor ima ušesa, Nekateri rkp. dodajajo za poslušanje. naj posluša!«
Namen prilik
10 Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?«
11 Odgovoril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano.
12 Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.
13 Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo.
14 V njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi:
Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli,
gledali boste, gledali – a ne boste videli.
15 Otopelo je namreč srce temu ljudstvu;
z ušesi so težko slišali
in zatisnili so si oči,
da ne bi z očmi videli,
da ne bi z ušesi slišali,
da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili
in da bi jih jaz ne ozdravil.
16 Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo!
17 Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.«
|