1 Ko so se približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca 2 in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežita ju in ju pripeljita k meni. 3 Če vama kdo kaj poreče, recita: ›Gospod ju potrebuje,‹ in takoj ju bo poslal.« 4 To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:

12 Jezus je stopil v tempelj in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole 13 in jim rekel: »Pisano je:

14 V templju so se mu približali slepi in hromi in jih je ozdravil. 15 Ko so véliki duhovniki in pismouki videli čudeže, ki jih je storil, in otroke, ki so v templju vzklikali in govorili: »Hozana Davidovemu sinu!«, so postali nejevoljni 16 in so mu rekli: »Slišiš, kaj ti govorijo?« Jezus pa jim je dejal: »Seveda! Ali niste nikdar brali: Iz ust otročičev in dojenčkov si sebi pripravil hvalo.« 17 Nato jih je zapustil; iz mesta je šel v Betanijo in tam prenočil.

18 Ko se je Jezus zjutraj vračal v mesto, je postal lačen. 19 Ob poti je zagledal smokvino drevo in šel k njemu, toda na njem ni našel drugega kot listje. Rekel mu je: »Naj ne bo nikoli več sadu na tebi!« In smokva se je pri priči posušila. 20 Ko so učenci to videli, so se začudili in rekli: »Kako to, da se je smokva tako hitro posušila?« 21 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, povem vam: Če boste imeli vero in ne boste dvomili, boste delali ne samo to, kar se je zgodilo s tole smokvo, ampak tudi če boste rekli tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje,‹ se bo zgodilo. 22 Če boste verovali, boste prejeli vse, kar boste prosili v molitvi.«

23 Prišel je v tempelj, in medtem ko je učil, so stopili k njemu véliki duhovniki in starešine ljudstva ter rekli: »S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast?« 24 Jezus je odgovoril in jim rekel: »Tudi jaz vas bom vprašal neko stvar. Če mi to poveste, vam bom tudi jaz povedal, s kakšno oblastjo to delam. 25 Od kod je bil Janezov krst? Iz nebes ali od ljudi?« Ti pa so premišljevali sami pri sebi in govorili: »Če rečemo: ›Iz nebes,‹ nam bo rekel: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ 26 Če pa rečemo: ›Od ljudi,‹ se bojimo množice, kajti Janeza imajo vsi za preroka.« 27 Zato so odgovorili Jezusu: »Ne vemo.« In on jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«

28 »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ 29 Ta je odgovoril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. 30 Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. 31 Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. 32 Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.«

33 »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval. 34 Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek. 35 Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali. 36 Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako. 37 Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ 38 Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹ 39 Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. 40 Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?« 41 Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« 42 Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih:

45 Ko so véliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih. 46 Poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice, ker ga je imela za preroka.

1 Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. 2 »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. 3 Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. 4 Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ 5 Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; 6 ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. 7 Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. 8 Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. 9 Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ 10 Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. 11 Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke. 12 Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. 13 Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ 14 Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«

15 Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi. 16 K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. 17 Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« 18 Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? 19 Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. 20 Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« 21 Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« 22 Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.

23 Tisti dan so prišli k njemu saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: 24 »Učitelj, Mojzes je rekel: Če kdo umre brez otrok, naj se njegov brat oženi z njegovo ženo in obudi zarod svojemu bratu. 25 Bilo pa je pri nas sedem bratov. Prvi se je oženil in umrl. Ker ni imel potomstva, je zapustil ženo svojemu bratu; 26 tako tudi drugi in tretji, vsi do sedmega. 27 Zadnja od vseh je umrla tudi žena. 28 Katerega teh sedmih bo torej ob vstajenju? Vsi so jo namreč imeli.« 29 Jezus jim je odvrnil: »Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Božje moči. 30 Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. 31 O vstajenju mrtvih pa, ali niste brali, kaj vam je rekel Bog, ki pravi: 32 Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. Ni pa Bog mrtvih, ampak živih.« 33 Ko so množice to slišale, so strmele nad njegovim naukom.

34 Farizeji pa so slišali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. 35 Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: 36 »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« 37 Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. 38 To je največja in prva zapoved. 39 Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. 40 Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

41 Ko so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal: 42 »Kaj mislite o Mesiju? Čigav sin je?« Dejali so mu: »Davidov.« 43 Rekel jim je: »Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospod, ko pravi:

1 Tedaj je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem: 2 »Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji. 3 Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. 4 Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti. 5 Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. Napravljajo si širše molitvene jermene in podaljšujejo robove na obleki. 6 Radi imajo častno mesto na gostijah, prve sedeže v shodnicah, 7 pozdrave na trgih in da jim ljudje pravijo ›rabi‹. 8 Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. 9 Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. 10 Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. 11 Največji med vami bodi vaš strežnik. 12 Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.

13 Toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti.

15 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in kopno, da enega samega napravite za spreobrnjenca; toda ko to postane, ga naredite za sina peklenske doline, dvakrat hujšega od sebe.

16 Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ›Če kdo priseže pri templju, ni to nič, če pa priseže pri tempeljskem zlatu, ga prisega veže.‹ 17 Norci in slepci! Kaj je vendar več: zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje? 18 Govorite tudi: ›Če kdo priseže pri oltarju, ni to nič, če pa priseže pri daru, ki je na njem, ga prisega veže.‹ 19 Slepci! Kaj je vendar več: dar ali oltar, ki dar posvečuje? 20 Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem. 21 Kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem. 22 Kdor pa priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.

23 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker dajete desetino od mete, kopra in kumine, opustili pa ste, kar je v postavi pomembnejše: pravičnost, usmiljenje in zvestobo. To bi bilo treba storiti in ónega ne opustiti. 24 Slepi vodniki! Precejate komarja, kamelo pa požirate.

25 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker kozarec in skledo čistite od zunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti. 26 Slepi farizej! Očisti najprej kozarec znotraj, da bo čist tudi zunaj.

27 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. 28 Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in nepostavnosti.

29 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokov in krasite spomenike pravičnih 30 ter govorite: ›Če bi mi živeli v dneh naših očetov, ne bi sodelovali z njimi pri prelivanju krvi prerokov.‹ 31 Tako spričujete sami proti sebi, da ste sinovi tistih, ki so umorili preroke. 32 Le dopolníte mero svojih očetov! 33 Kače, gadja zalega! Kako boste ubežali obsodbi na peklensko dolino? 34 Zato, glejte, pošiljam k vam preroke, modrece in pismouke. Nekatere od njih boste pobili in križali, druge boste bičali v svojih shodnicah in preganjali od mesta do mesta, 35 da pride nad vas vsa pravična kri, prelita na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zaharija, Berehjájevega sina, ki ste ga ubili med templjem in oltarjem. 36 Resnično, povem vam: Vse to bo prišlo nad ta rod.«

37 »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. 38 Glejte, vaša hiša je zapuščena. 39 Povem vam namreč, da me odslej ne boste videli, dokler ne porečete: ›Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!‹«