|
Bog ljubi in vzgaja kakor oče
11
1 Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil,
iz Egipta sem poklical svojega sina.  Ali od tedaj, ko je zapustil Egipt, sem ga imel za sina.
2 Kadar so jih klicali,
so šli pred njimi; Gr. Kakor sem jih klical, / tako so šli proč od mojega obličja.
Báalom so darovali klavne daritve
in malikom zažigali kadilo.
3 Jaz sam sem Efrájima učil hoditi,
jemal sem jih na svoje Tako gr., sir., lat.; hebr. njegove. lakte,
pa niso spoznali, da skrbim zanje. Db. da jih zdravim.
4 Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi,
z vrvicami ljubezni,
bil sem jim kakor tisti,
ki si vzdigujejo otroka k licu,
počasi sem mu dajal jesti.
5 Ne bo se vrnil v egiptovsko deželo,
a njegov kralj bo Asirec,
ker se nočejo spreobrniti.
6 Meč bo divjal po njihovih mestih,
pokončal bo njihovo domišljavost
in požrl njihove načrte.
7 Moje ljudstvo je nagnjeno k odvračanju od mene,
kličejo ga kvišku,
pa se nihče ne vzdigne. Hebr. nejasno.
8 Kako bi te mogel dati drugemu, Efrájim,
kako bi te mogel izročiti drugemu, Izrael!
Kako bi te mogel dati kakor Admo,
te izročiti kakor Cebojím!
Moje srce se obrača v meni,
moje sočutje prekipeva.
9 Ne bom storil po svoji srditi jezi,
ne bom zvrnil Efrájima v pogubo,
kajti Bog sem in ne človek,
Sveti sem v tvoji sredi
in ne prihajam v mesto. Ali v srdu; hebr. nejasno.
10 Hodili bodo za Gospodom,
rjovel bo kakor lev;
da, zarjovel bo in prihiteli bodo
sinovi od zahoda.
11 Prihiteli bodo iz Egipta kakor ptica,
iz asirske dežele kakor golob,
in namestil jih bom v njihove hiše, govori Gospod.
|
