|
Pregovori
Razprava o modrosti
Uvod
1
1 Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja Izraelovega:
2 Za spoznavanje modrosti in vzgoje,
za razumevanje razumnih izrekov,
3 za sprejemanje vzgoje k dojemljivosti,
pravičnosti, razsodnosti in poštenosti,
4 da bi dajali preprostim previdnost,
mladeniču znanje in preudarnost.
5 Poslušal jih bo modri in povečal izobrazbo,
razumni bo pridobil izvedenost,
6 da bo razumel pregovor in rek,
besede modrih in njihova dognanja.
7 Strah Gospodov je začetek znanja,
modrost in vzgojo zaničujejo bedaki.
Grešniki vabijo mlade
8 Poslušaj, sin moj, vzgojo svojega očeta,
ne zametuj nauka svoje matere.
9 Kajti ljubek venec bosta tvoji glavi,
ogrlici tvojemu vratu.
10 Sin moj, če te grešniki zavajajo,
se jim ne vdaj.
11 Če pravijo: »Pojdi z nami, prežímo na kri!
Postavimo nedolžnemu zasedo brez razloga!
12 Pogoltnimo jih žive, kakor podzemlje,
cele, kakor se pogrezajo v jamo!
13 Našli bomo vsakršno dragoceno imetje,
napolnili svoje hiše s plenom.
14 Vrzi svoj žreb v naši sredi,
naj bo ena mošnja nam vsem!«
15 Sin moj, ne hodi z njimi na pot,
zadrži svojo nogo pred njihovo stezo.
16 Kajti njihove noge drve v hudobijo,
hite prelivat kri.
17 Zaman se namreč razpenja mreža
pred očmi vseh ptičev:
18 tako oni prežijo na lastno kri,
postavljajo zasedo lastnemu življenju.
19 Takšne so poti vsakogar, ki utrgava,
utržek jemlje  Db. ki utrgava utržek / jemlje. življenje svojemu lastniku.
Modrost vabi mlade
20 Modrost se oglaša zunaj,
na trgih povzdiguje svoj glas,
21 na stekališču ulic Gr. na vrhu zidov; hebr. nejasno. kliče,
na vhodu, pri mestnih vratih izreka svoje izreke:
22 »Doklej boste, prostaki, ljubili prostaštvo?
Posmehljivci ljubijo posmeh,
norci sovražijo spoznanje!
23 Obrnite se k mojemu opominu,
glejte, točila vam bom svojega duha,
razodevala vam bom svoje besede.
24 Ker sem klicala, pa ste se branili,
iztezala svojo roko, pa se nihče ni zmenil,
25 in ste zavrgli vse moje nasvete
in niste sprejeli mojega opomina,
26 se bom tudi jaz smejala vaši pogubi,
se posmehovala, ko pride vaš strah,
27 ko pride vaš strah kakor ujma,
in pridrvi vaša poguba kakor vihar,
ko prideta nad vas stiska in nadloga.
28 Tedaj me bodo klicali, pa ne bom odgovorila,
koprneli bodo po meni, pa me ne bodo našli.
29 Zato, ker so sovražili spoznanje
in niso marali strahu Gospodovega,
30 se ne menili za moje nasvete,
odklonili vsak moj opomin,
31 zato bodo uživali sadove svojega ravnanja,
se sitili po svojih načrtih.
32 Kajti upornost bo ugonobila prostake,
lahkomiselnost bo pokončala norce.
33 Kdor pa me posluša, bo prebival na varnem,
miren bo in se ne bo bal hudega.«
|
