Psalm 17 (16)
Prošnja po nedolžnem preganjanega
17
1 Davidova molitev.
Poslušaj, Gospod, pravično stvar,
prisluhni mojemu ječanju;
sliši mojo molitev
z ustnic brez prevare.
2 Od tebe naj pride moja sodba,
tvoje oči gledajo na iskrenost.
3 Preizkusil si moje srce, obiskal si me ponoči,
pretopil si me, ničesar nisi našel;
moje misli ne gredo skozi moja usta.
4 Ob človeških dejanjih, po besedi tvojih ustnic,
sem se varoval nasilnikovih poti.
5 Moji koraki se držijo tvojih steza,
moje noge ne omahujejo.
6 Jaz sem te klical, saj me boš uslišal, o Bog;
nagni k meni svoje uho, usliši moj izrek.
7 Pokaži svoje čudovite dobrote, rešitelj tistih, ki se zatekajo
pred tvojimi nasprotniki k tvoji desnici.
8 Varuj me kakor zenico v očesu,
skrij me v senci svojih peruti,
9 pred krivičniki, ki počenjajo nasilje nad mano,
mojimi smrtnimi sovražniki, ki me obdajajo.
10 Svoje brezčutno srce so zaprli,
njihova usta govorijo prevzetno.
11 Našim korakom sledijo, zdaj me obkrožajo, Hebr. nejasno.
svoje oči naprezajo, da bi me vrgli na tla.
12 Njegova podoba je kakor podoba leva, ki hlepi, da bi trgal,
kakor mlad lev, ki preži v skrivališču.
13 Vstani, Gospod, stopi pred njegov obraz, spravi ga na kolena,
osvobodi me krivičnika s svojim mečem,
14 s svojo roko smrtnikov, o Gospod,
smrtnikov, katerih delež je v posvetnem življenju.
S svojo zalogo jim napolni trebuh;
naj se nasitijo njihovi sinovi
in pustijo ostanek še svojim otrokom.
15 Jaz pa bom v pravičnosti gledal tvoje obličje,
ko se prebudim, se bom sitil ob tvoji podobi.
|