Prihodnja slava
18 Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas.
19 Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov.
20 Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju,
21 da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok.
22 Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.
23 Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa.
24 Odrešeni smo bili namreč v upanju; upanje, ki ga gledamo, pa ni več upanje – kdo bo namreč upal Različici čakal, pričakoval. to, kar že vidi?
25 Če pa upamo to, česar ne vidimo, pričakujemo to s potrpežljivostjo.
26 Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas za nas: manjka v mnogih rkp. z neizrekljivimi vzdihi.
27 In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh Dodano. posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo. Db. z Bogom.
28 Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore Različica Bog pripomore v vsem. k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.
29 Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo skladni s podobo njegovega Sina, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati.
30 Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.
|