Prihodnja slava
18 Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. v nas db. nam.
19 Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov.
20 Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju,
21 da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok.
22 Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.
23 Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa.
24 Odrešeni smo bili namreč v upanju; upanje, ki ga gledamo, pa ni več upanje – kdo bo namreč upal Različici čakal, pričakoval. to, kar že vidi?
25 Če pa upamo to, česar ne vidimo, pričakujemo to s potrpežljivostjo.
26 Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas za nas: manjka v mnogih rkp. z neizrekljivimi vzdihi.
27 In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh Dodano. posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo. Db. z Bogom.
28 Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore Različica Bog pripomore v vsem. k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.
29 Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo skladni s podobo njegovega Sina, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati.
30 Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.
|