|
Ruta
Naomí in Ruta se vrneta v Betlehem
1
1 V dneh, ko so vladali sodniki, je nastala lakota v deželi. Tako je šel neki mož iz Judovega Betlehema, da bi se s svojo ženo in z dvema sinovoma naselil v moábski deželi.
2 Možu je bilo ime Eliméleh, njegovi ženi je bilo ime Naomí in njegovima sinovoma je bilo ime Mahlón in Kiljón; bili so Efratejci iz Judovega Betlehema. Prišli so v moábsko deželo in tam prebivali.
3 Naomí pa je umrl mož Eliméleh in ostala je sama s svojima sinovoma.
4 Ta dva sta si vzela za ženi Moábki; eni je bilo ime Orpa, drugi je bilo ime Ruta; prebivali so tam kakih deset let.
5 Pa tudi ta dva, Mahlón in Kiljón, sta umrla, in tako je ostala žena brez obeh otrok in brez moža.
6 Nato se je vzdignila s svojima snahama, da bi se vrnila iz moábske dežele, kajti v moábski deželi je slišala, da je Gospod obiskal svoje ljudstvo in mu dal kruha.
7 Odšla je iz kraja, kjer je prebivala, in z njo obe njeni snahi; napotile so se, da bi se vrnile v Judovo deželo.
8 Naomí pa je rekla svojima snahama: »Pojdita, vrnita se vsaka v hišo svoje matere! Gospod naj vama izkaže ljubezen, kakor sta jo vidve izkazali rajnima in meni.
9 Naj vama Gospod dá, da najdeta dom,  Db. počivališče. vsaka v hiši svojega moža.« Nato ju je poljubila, oni dve pa sta povzdignili svoj glas in zajokali.
10 Rekli sta ji: »Ne, s teboj se vrneva k tvojemu ljudstvu.«
11 Naomí pa je rekla: »Vrnita se, moji hčeri, čemú bi hodili z menoj? Mar imam še sinov v svojem telesu, da bi vama bili za moža?
12 Vrnita se, moji hčeri, pojdita, saj sem prestara za moža. Pa tudi, če bi rekla, da imam upanje še to noč dobiti moža in celo roditi sinove,
13 ali bosta čakali, da odrastejo? Se bosta zaradi njih zdržali, da se ne bi omožili? Ne, moji hčeri, kajti jaz sem preveč nesrečna za vaju, ker se je Gospodova roka obrnila proti meni.«
14 Tedaj sta spet povzdignili svoj glas in zajokali. Potem je Orpa poljubila svojo taščo in se vrnila, in se vrnila: dodano. Ruta pa se je je držala.
15 Tedaj je rekla: »Glej, tvoja svakinja se je vrnila k svojemu ljudstvu in k svojim bogovom. Vrni se za svojo svakinjo!«
16 Ruta pa je rekla:
»Ne sili me, naj te zapustim
in odidem od tebe.
Kamor pojdeš ti, pojdem jaz;
kjer boš prenočevala ti, bom prenočevala jaz;
tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo
in tvoj Bog bo moj Bog.
17 Kjer boš ti umrla, bom umrla jaz
in tam bom pokopana.
Tako naj mi stori Gospod
in tako doda,
če me ne bo edinole smrt ločila od tebe.«
18 Ko je videla, da se je zatrdno odločila iti z njo, ji je nehala prigovarjati.
19 Tako sta šli obe, dokler nista prišli v Betlehem. Ko sta prišli v Betlehem, se je zaradi njiju razvnelo vse mesto. Žene so govorile: »Ali ni to Naomí?«
20 Ona pa jim je rekla:
»Ne imenujte me Naomí, Tj. ‘Moja ljubka’.
imenujte me Mara, Tj. ‘Grenka’.
zakaj Mogočni mi je poslal veliko bridkost.
21 Polna sem odšla,
a Gospod me vrača prazno.
Zakaj me imenujete Naomí,
ko pa je Gospod pričal proti meni
in mi je Mogočni storil húdo.«
22 Tako se je vrnila Naomí in z njo njena snaha, Moábka Ruta, ki se je vrnila iz moábske dežele. Prišli sta v Betlehem ob začetku ječmenove žetve.
|
