|
Pasti bogastva
31
1 Nespečnost zaradi bogastva razjeda meso,  Tj. telo.
nenehna skrb zanj odganja spanec.
2 Skrbi prečutih noči bodo odnesle zaspanost,
huda bolezen drami iz spanja. Hebr. Skrb za živež prežene spanec, / čim bolj se bolezen slabša, tem bolj moti spanec.
3 Bogataš se muči, ko vlači vkup bogastvo,
med počitkom uživa svoje razkošje.
4 Revež se muči za skromno življenje,
če pa počiva, se že znajde v pomanjkanju.
5 Kdor ima rad zlato, ne bo dosegel opravičenja,
kdor se žene za dobičkom, bo zaradi njega zablodil.
6 Veliko ljudi je padlo zaradi zlata,
izkusili so lastno pogubo. Hebr. Številni so bili žrtve zlata, / tudi tisti, ki je zaupal v bisere. / Niso se mogli obvarovati pred nesrečo / in ne rešiti na dan jeze.
7 Zlato je les spotike za vse svoje privržence
in sleherni neumnež se mu bo pustil ujeti.
8 Blagor premožnemu, ki se izkaže neomadeževanega
in ne teka za zlatom!
9 Kdo je ta, da ga bomo blagrovali?
Med svojim ljudstvom je namreč storil čudovite stvari.
10 Kdo je prestajal to preizkušnjo in se je izkazal za popolnega?
Naj mu bo to v ponos.
Kdo je imel priložnost za prestopek, pa se ni pregrešil,
storiti hudobijo, pa je ni storil?
11 Njegovo premoženje bo trdno
in občestvo bo govorilo o njegovi dobrotljivosti.
Gostije
12 Kadar sedeš za slavnostno Db. veliko. mizo,
ne odpiraj pred njo svojega grla
in ne reci: »Kako je obložena!«
13 Pomni, da je pokvarjeno oko huda reč.
Kaj je bolj pokvarjeno kakor oko?
Zato z vsakega obličja joka.
14 Ne izteguj roke tja, kamor kdo gleda,
in ne zadevaj se z njim v skledi.
15 Na želje bližnjega računaj po sebi
in premisli vse, kar počneš. Hebr. Na soseda glej kakor nase / in v mislih imej vse, kar sovražiš.
16 Kot olikan človek pojej, kar postavijo predte,
in ne mlaskaj, da ne boš zoprn.
17 Zaradi olike prvi odnehaj,
ne bodi nenasiten, da se ne bodo obte spotikali.
18 Kadar se usedeš med večjo družbo,
ne izteguj svoje roke prej kakor drugi.
19 Za olikanega človeka je dovolj nekaj malega,
takega tudi sapa v postelji ne bo dajala.
20 Po zmerni hrani človek dobro spi,
zgodaj vstane in se dobro počuti. Db. in njegova duša (je) z njim.
Težave nespečnosti, bljuvanje
in črevesni krči spremljajo nenasitnega človeka.
21 Če si prisiljen pojesti preveč,
vstani in se pošteno izbruhaj, pa ti bo odleglo.
22 Poslušaj me, sin, in me ne podcenjuj,
ker boš nazadnje razumel Db. našel. moje besede.
V vsem, kar počneš, se ravnaj po pameti,
pa se te ne bo lotila bolezen.
23 Velikodušnega gostitelja bodo ljudje hvalili,
kar bo zanesljivo pričevanje o njegovi darežljivosti.
24 Nad stiskaškim gostiteljem pa bo mesto vsevprek godrnjalo
in pričevanje o njegovi skoposti bo natančno.
Vino
25 Pri vinu se ne delaj junaka,
vino je namreč že mnoge pogubilo.
26 Peč in voda kalita jeklo,
srca samopašnežev pa v prepiru preizkuša vino.
27 Za človeka je vino kakor življenje,
če ga pije zmerno.
Kakšno je življenje za tistega, ki pogreša vino!
Tudi to je bilo namreč ustvarjeno ljudem v veselje.
28 Vino poživlja srce in razveseljuje dušo,
če ga piješ o pravem času in zmerno.
29 Preveč popitega vina pa človeku zagreni dušo,
povzroči razdraženost in nasilnost.
30 Pijanost razvname jezo neumnega v njegovo spotiko, Hebr. Preobilje vina je za neumnega past.
zmanjšuje njegove zmožnosti in zadaja rane.
31 Ne oštevaj soseda pri vinski gostiji,
ne ponižuj ga, če postane razpoložen,
ne zbadaj ga z žaljivimi besedami
in ne nadleguj ga s terjatvami.
|
