1 Izraelovi sinovi so spet delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, in Gospod jih je dal v roke Filistejcem za štirideset let.

2 Bil pa je neki mož iz Core iz Danove rodbine, ki se je imenoval Manóah. Njegova žena je bila nerodovitna in ni rodila. 3 In Gospodov angel se je prikazal ženi in ji rekel: »Glej, nerodovitna si in nisi rodila. Toda spočela boš in rodila sina. 4 Zdaj se torej varuj in ne pij vina ali opojne pijače ter ne uživaj nič nečistega! 5 Kajti glej, spočela boš in rodila sina. Na njegovo glavo ne bo prišla britev, kajti deček bo Božji nazirec od materinega telesa. On bo začel reševati Izraela iz rok Filistejcev.« 6 Žena je šla in to povedala svojemu možu. Rekla je: »Božji mož je prišel k meni. Njegovo obličje je bilo kakor obličje Božjega angela, nadvse častitljivo. Nisem ga vprašala, od kod je, in tudi mi ni sporočil svojega imena. 7 Rekel mi je: ›Glej, spočela boš in rodila sina. Zdaj ne pij vina ali opojne pijače ter ne uživaj nič nečistega, kajti deček bo Božji nazirec od materinega telesa do dneva svoje smrti‹.«

8 Manóah je tedaj molil h Gospodu in rekel: »Prosim, Gospod, Božji mož, ki si ga poslal, naj vendar pride še enkrat k nama in naju pouči, kaj naj storiva z dečkom, ki se bo rodil.« 9 Bog je slišal Manóahov glas in Božji angel je spet prišel k ženi. Sedela je na polju, Manóah, njen mož, pa ni bil z njo. 10 Žena je odhitela, tekla in to sporočila svojemu možu. Rekla mu je: »Glej, prikazal se mi je mož, ki je oni dan prišel k meni.« 11 In Manóah je vstal in šel za svojo ženo. Prišel je k možu in mu rekel: »Ali si ti mož, ki je govoril z mojo ženo?« Rekel je: »Jaz sem.« 12 Tedaj je Manóah rekel: »Ko se zdaj izpolnijo tvoje besede, katere določbe naj veljajo za dečka in kaj mora narediti?« 13 Gospodov angel je rekel Manóahu: »Žena naj se varuje vsega, kakor sem rekel. 14 Naj ne uživa ničesar, kar pride od vinske trte; vina in opojne pijače naj ne pije in nič nečistega naj ne zaužije. Vsega, kar sem ji ukazal, naj se drži.«

15 Manóah je rekel Gospodovemu angelu: »Naj te zadrživa, prosim, in pred teboj pripraviva kozjega mladiča.« 16 Gospodov angel je Manóahu rekel: »Če bi me zadržal, ne bi okusil tvoje jedi. Če pa hočeš Gospodu pripraviti žgalno daritev, jo daruj!« Manóah namreč ni vedel, da je bil to Gospodov angel. 17 Potem je Manóah rekel Gospodovemu angelu: »Kako ti je ime? Da te lahko počastiva, ko se izpolnijo tvoje besede.« 18 Gospodov angel mu je rekel: »Zakaj vprašuješ po mojem imenu? Čudovito je!«

19 Manóah je tedaj vzel kozjega mladiča in jedilno daritev ter daroval na skali Gospodu, ki dela čudovite reči. Ko sta Manóah in njegova žena to gledala, 20 se je z oltarja vzdignil proti nebu plamen; v plamenu z oltarja se je vzdignil tudi Gospodov angel. In ko sta to videla Manóah in njegova žena, sta padla s svojim obličjem na zemljo. 21 Gospodov angel pa se ni več prikazal Manóahu in njegovi ženi. Tedaj je Manóah spoznal, da je bil to Gospodov angel. 22 Manóah je rekel svoji ženi: »Gotovo bova umrla, kajti videla sva Boga.« 23 Njegova žena pa mu je rekla: »Če bi naju Gospod hotel pogubiti, ne bi sprejel žgalne in jedilne daritve iz najinih rok. Tudi nama ne bi razodel vsega tega in dal česa takega slišati.«

24 Žena je rodila sina in ga imenovala Samson. Deček je rastel in Gospod ga je blagoslavljal. 25 Gospodov duh ga je začel razvnemati v Mahané Danu, ki je med Coro in Eštaólom.

1 Samson je šel v Timno. V Timni je videl žensko izmed hčera Filistejcev. 2 Vrnil se je in to naznanil svojemu očetu in svoji materi ter rekel: »V Timni sem videl žensko izmed hčera Filistejcev. Vzemita mi jo zdaj za ženo!« 3 Njegov oče in njegova mati sta mu rekla: »Ali ni med hčerami tvojih bratov in med vsem našim ljudstvom ženske, da si greš jemat ženo izmed neobrezanih Filistejcev?« Samson je rekel očetu: »To mi vzemi, kajti ta je prava v mojih očeh!« 4 Oče in mati nista vedela, da je to od Gospoda, kajti iskal je povod za spor s Filistejci. V tistem času so Filistejci gospodovali v Izraelu.

5 Samson je šel s svojim očetom in svojo materjo v Timno. Prišli so do timnatskih vinogradov in glej, nasproti je zarjovel levji mladič. 6 Gospodov duh je šinil vanj in raztrgal ga je, kakor raztrgaš kozliča, čeprav ni imel ničesar v svoji roki. Svojemu očetu in svoji materi pa ni povedal, kaj je storil. 7 Potem je šel in govoril z žensko, in bila je prava v Samsonovih očeh. 8 Čez nekaj dni se je vrnil, da bi jo vzel. Skrenil je, da bi pogledal levjo mrhovino; in glej, v levjem truplu je bil roj čebel in med. 9 Vzel ga je v svoje roke, šel naprej po poti in jedel. Prišel je k svojemu očetu in svoji materi ter jima dal, da sta jedla. Ni pa jima povedal, da je med vzel iz levjega trupla.

10 Njegov oče je šel k ženski in Samson je napravil gostijo. Tako so namreč mladeniči navadno delali. 11 Ko so ga zagledali, so zbrali trideset tovarišev, da bi bili ob njem. 12 Samson jim je rekel: »Zastaviti vam hočem uganko. Če mi jo v sedmih dneh gostije pravilno rešite in uganete, vam bom dal trideset srajc in trideset prazničnih oblačil. 13 Če pa je ne boste mogli rešiti, mi boste vi dali trideset srajc in trideset prazničnih oblačil.« Rekli so mu: »Zastavi nam svojo uganko, da jo slišimo!« 14 Rekel jim je:

15 Sedmi dan so rekli Samsonovi ženi: »Premami svojega moža, da nam razloži uganko; sicer bomo zažgali tebe in hišo tvojega očeta z ognjem. Mar ste nas poklicali, da nas napravite berače?« 16 Samsonova žena je tedaj jokala ob njem in rekla: »Sovražiš me in me ne ljubiš. Sinovom mojega ljudstva si zastavil uganko in je meni nisi razložil.« Rekel ji je: »Glej, svojemu očetu in svoji materi je nisem razložil, pa naj jo razložim tebi?« 17 In jokala je ob njem sedem dni, dokler so imeli gostijo. Sedmi dan pa ji je razložil, kajti preveč ga je nadlegovala. Ona pa je razložila uganko sinovom svojega ljudstva. 18 Sedmi dan so mu mestni možje rekli, preden je sonce zašlo:

1 Čez nekaj dni, v dneh pšenične žetve, je Samson s kozjim mladičem ob sebi obiskal svojo ženo. Rekel je: »Pojdem k svoji ženi v izbo.« Njen oče pa ni dal, da bi vstopil. 2 Njen oče je rekel: »Sam pri sebi sem rekel, da jo preveč sovražiš, zato sem jo oddal tvojemu tovarišu. Vendar, ali ni njena mlajša sestra lepša od nje? Naj bo zdaj tvoja namesto one.« 3 Samson jim je rekel: »Tokrat sem nedolžen zastran Filistejcev, če jim storim húdo.« 4 Samson je tedaj šel in nalovil tristo lisic. Vzel je plamenice, povezal rep z repom in sredi med dva repa vtaknil plamenico. 5 Nato je na plamenice podtaknil ogenj in pognal lisice na filistejska polja. Tako jim je zažgal snopje kakor tudi še stoječe žito, vinograde in oljke. 6 Tedaj so Filistejci rekli: »Kdo je to storil?« Rekli so: »Samson, zet Timnčana, kajti vzel je njegovo ženo in jo dal njegovemu tovarišu.« Tedaj so Filistejci šli in zažgali njo in njenega očeta z ognjem. 7 Samson pa jim je rekel: »Ker ste to storili, ne bom odnehal, dokler se ne maščujem nad vami.« 8 In tepel jih je na vso moč po mečih vse do ledij. Potem je šel od tam in se nastanil v skalni votlini v Etámu.

9 Tedaj so šli Filistejci, se utaborili v Judu in izvedli roparski pohod do Lehija. 10 Judovci so tedaj rekli: »Zakaj ste prišli nad nas?« In rekli so: »Prišli smo, da zvežemo Samsona in mu storimo, kakor je on storil nam.« 11 Nato je šlo tri tisoč mož iz Juda k skalni votlini v Etám. Rekli so Samsonu: »Ali ne veš, da Filistejci gospodujejo nad nami? Kaj si nam to storil?« Rekel jim je: »Kakor so oni meni storili, tako sem jaz storil njim.« 12 Dalje so mu rekli: »Prišli smo, da te zvežemo in izročimo v roke Filistejcem.« Samson jim je rekel: »Prisezite mi, da mi ne boste storili nič hudega.« 13 Rekli so mu: »Ne, le zvezali te bomo, zvezali, in izročili v njihove roke; nikakor te ne bomo usmrtili.« Potem so ga zvezali z dvema novima vrvema in odpeljali od skale.

14 Ko je prišel v Lehi, so Filistejci vriskali, ko so mu prihajali naproti. Takrat je šinil vanj Gospodov duh in vrvi na njegovih rokah so postale kakor niti, ki jih je osmodil ogenj. In vezi so popadale z njegovih rok. 15 Našel je tudi svežo oslovsko čeljust, iztegnil svojo roko in jo pograbil ter z njo pobil tisoč mož. 16 In Samson je rekel:

18 Ker pa ga je silno žejalo, je zaklical h Gospodu in rekel: »Ti si dal v roke svojega služabnika to veliko zmago; jaz pa zdaj umiram od žeje in bom padel v roke neobrezancev.« 19 Tedaj je Bog odprl votlino v Lehiju in iz nje je pritekla voda, da je pil. Njegov duh se je povrnil in je spet zaživel. Zato se studenec, ki je v Lehiju, imenuje En Koré do tega dne.

20 Sodil je Izraelu v dneh Filistejcev dvajset let.

1 Samson je šel v Gazo. Tam je videl vlačugo in stopil k njej. 2 Gažánom so rekli: »Samson je prišel semkaj.« Tedaj so ga obkolili in pri mestnih vratih vso noč pazili nanj. Vso noč so prebili mirno, rekoč: »Ob jutranjem svitu ga bomo ubili.« 3 Samson pa je spal do polnoči; opolnoči je vstal, zgrabil krili mestnih vrat in oba podboja ter jih izdrl skupaj s pregrado. Potem si jih je naložil na rame in jih odnesel na vrh gore, ki je nasproti Hebróna.

4 Po teh dogodkih je vzljubil žensko v dolini Sorék; ime ji je bilo Dalíla. 5 Filistejski knezi so prišli k njej in ji rekli: »Prepričaj ga in poizvedi, v čem je njegova velika moč in s čim bi ga mogli premagati ali ukrotiti. Dali ti bomo sleherni tisoč in sto srebrnikov.« 6 Dalíla je tedaj rekla Samsonu: »Povej mi, prosim, v čem je tvoja velika moč in s čim bi te morali zvezati, da te ukrotimo.« 7 Samson ji je rekel: »Če bi me zvezali s sedmimi svežimi vrvmi, ki se še niso posušile, bi oslabel in postal kakor kateri koli človek.« 8 Filistejski knezi so ji tako prinesli sedem svežih vrvi, ki se še niso posušile, da ga je zvezala z njimi. 9 Zalezovalci pa so sedeli pri njej v izbi. Tedaj je rekla: »Filistejci nadte, Samson.« In pretrgal je vrvi, kakor se pretrga spredena nit, ki jo je osmodil ogenj. Nihče ni mogel izvedeti, od kod njegova moč.

10 Dalíla je znova rekla Samsonu: »Glej, norčeval si se iz mene in mi govoril laž. Zdaj mi povej, prosim, s čim te je treba zvezati!« 11 Rekel ji je: »Če bi me dobro zvezali z novimi vrvmi, ki jih še niso uporabili pri delu, bi oslabel in postal kakor kateri koli človek.« 12 Tedaj je Dalíla vzela nove vrvi in ga zvezala z njimi. Potem mu je rekla: »Filistejci nadte, Samson;« zasledovalci so sedeli v izbi. Vendar je strgal vrvi s svojih rok kakor nit.

13 Dalíla je spet rekla Samsonu: »Do kdaj me boš varal in mi govoril laži? Povej mi, s čim naj te zvežejo.« Rekel ji je: »Spleti sedem kodrov moje glave s tkalčevim vlaknom.« 14 Pritrdila mu jih je s sponko in rekla: »Filistejci nadte, Samson.« Prebudil se je iz svojega spanja in izdrl tkalčev klin ter vlakno.

15 Tedaj mu je rekla: »Kako še moreš reči: ›Ljubim te‹, tvoje srce pa ni z menoj. Že trikrat si me ukanil in mi nisi povedal, v čem je tvoja velika moč.« 16 Ko je tako vse dni pritiskala nanj in ga morila s svojimi besedami, se je njegova duša naveličala do smrti. 17 Razodel ji je vse svoje srce in ji rekel: »Britev ni prišla na mojo glavo, kajti Božji nazirec sem od telesa svoje matere. Če bi me ostrigla, bi me moja moč zapustila, oslabel bi in bi postal kakor vsak človek.«

18 Ko je Dalíla videla, da ji je razodel vse svoje srce, je poslala po filistejske kneze in vzkliknila: »Pridite tokrat, kajti razodel mi je vse svoje srce.« Filistejski knezi so tedaj prišli k njej in prinesli srebra v svojih rokah. 19 Pustila je Samsona, da je zaspal na njenih kolenih, potem je poklicala moža in dala ostriči sedem kodrov na njegovi glavi. Tako ga je oslabila in moč ga je zapustila. 20 Nato je rekla: »Filistejci nadte, Samson.« Prebudil se je iz svojega spanja in rekel: »Ušel bom kakor vedno in se izmuznil.« Ni namreč vedel, da se je Gospod umaknil od njega. 21 Filistejci so ga tedaj zgrabili in mu iztaknili oči. Nato so ga odpeljali v Gazo, vklenili v dve bronasti verigi in jim je v ječi gonil mlin. 22 Lasje na njegovi glavi, ki so bili ostriženi, pa so mu začeli spet rasti.

23 Tedaj so se zbrali filistejski knezi, da bi v veselju darovali svojemu bogu Dagónu veliko klavno daritev. Rekli so: »Naš bog nam je dal v roke Samsona, našega sovražnika.« 24 Ljudstvo ga je videlo in hvalili so svojega boga, kajti rekli so: »Naš bog nam je dal v roke našega sovražnika; njega, ki je pustošil našo deželo in ki nam je pomnožil število pobitih.« 25 Ko so bili tako dobre volje, so rekli: »Pokličite Samsona, da nam bo rajal.« Tedaj so poklicali Samsona iz ječe, da je rajal pred njimi. Postavili so ga med stebrovje, 26 Samson pa je rekel dečku, ki ga je vodil za njegovo roko: »Pusti me, da se dotaknem stebrov, na katerih sloni hiša, in se oprem nanje.« 27 Hiša pa je bila polna mož in žena. Bili so tam tudi vsi filistejski knezi in na strehi je bilo kakih tri tisoč mož in žena, ki so gledali Samsonovo rajanje.

28 Samson pa je zaklical h Gospodu in rekel: »Gospod Bog, spomni se me, prosim, in mi samo še tokrat nakloni svojo moč. O Bog, naj se maščujem nad Filistejci vsaj za eno od svojih očes.« 29 In Samson je zgrabil oba središčna stebra, na katerih je slonela hiša, se oprl nanju, na enega s svojo desnico in na drugega s svojo levico. 30 In Samson je rekel: »Naj umre moja duša s Filistejci!« Oprl se je z vso močjo in hiša je padla na kneze in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej. Mrtvih, ki jih je usmrtil pri svoji smrti, je bilo več kakor teh, ki jih je usmrtil, dokler je bil še živ. 31 Nato so prišli njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta. Dvignili so ga in odnesli ter ga pokopali med Coro in Eštaólom v grobnico njegovega očeta Manóaha.

Izraelu je sodil dvajset let.