1 Fant je odšel in angel z njim, tudi pes je odšel z njima in ju spremljal na poti. Tako sta torej potovala. Ko se je spustila noč, sta se utaborila ob reki Tigrisu. 2 Fant se je spustil vanjo, da bi si umil noge. Iz vode se je pognala velika riba, da bi fantu odgriznila nogo. Fant je zakričal. 3 Angel pa mu je rekel: »Zgrabi ribo in jo ukroti!« In fant je ukrotil ribo in jo privlekel na suho. 4 In angel mu je rekel: »Prereži ribo in izvleci iz nje žolč, srce in jetra in shrani jih posebej, drugo drobovje pa odvrzi! Zakaj žolč, srce in jetra te ribe so koristna kot zdravilo.« 5 Fant je prerezal ribo ter iz nje izvlekel žolč, srce in jetra. Nato je del ribe spražil in použil, drugi del pa nasolil in shranil.

6 Potem sta skupaj potovala naprej, dokler se nista približala Mediji. 7 Tedaj je fant vprašal angela in mu rekel: »Brat Azarjá, kakšno zdravilo je v jetrih in v srcu in v žolču te ribe?« 8 Angel mu je odgovoril: »Če koga napade demon ali zli duh, je treba srce in jetra zažgati, da se napravi dim pred možem ali ženo – in nikdar več ga ne bodo napadli nobeni zli duhovi. 9 Z žolčem pa je treba namaziliti človeka, ki ima bele pege na očeh, pa bo ozdravljen.«

10 Ko sta prišla v Medijo in sta se že bližala Ekbátani, 11 je Rafael rekel fantu: »Brat Tobija!« Tobija je vprašal: »Kaj je?« In angel mu je rekel: »Nocoj morava prenočiti v Raguélovi hiši. Mož je tvoj sorodnik. Ima hčer, ki ji je ime Sara. 12 Nobenega sina in nobene druge hčere nima razen edinke Sare. Ti si njen najbližji sorodnik, bližji kakor vsi drugi, zato imaš največ pravice, da jo dobiš in da deduješ premoženje njenega očeta. Dekle je preudarno, pogumno in zelo pošteno. Tudi njen oče je poštenjak.« 13 In še je dodal: »Vso pravico imaš, da jo vzameš. Poslušaj me, brat! Nocoj bom govoril z njenim očetom, da vzamemo dekle za tvojo nevesto. In ko se vrneva iz Ragesa, naredimo svatbo. Vem, da ti je Raguél ne more ubraniti ali je zaročiti s kom drugim, zakaj po sodbi Mojzesove knjige bi si s tem zaslužil smrtno kazen, ker ve, da imaš ti pred vsemi drugimi pravico, da si vzameš njegovo hčer. Poslušaj me torej, brat! Nocoj se bomo pogovorili o tem dekletu in jo zasnubili zate. In ko se vrnemo iz Ragesa, jo vzamemo in odpeljemo s sabo na tvoj dom.«

14 Nato je fant odgovoril angelu: »Brat Azarjá! Slišal sem, da je bilo dekle dano v zakon že sedmim možem in da so vsi umrli v nevestini sobi: ravno tisto noč, ko so stopili k njej, so umrli. Slišal sem pripovedovati, da jih je pokončal zli duh. 15 In zdaj me je strah, ker njej zli duh ne naredi nič hudega, umori le tistega, ki se ji hoče približati. Bojim se – zakaj edinorojenec svojega očeta sem – da ne umrem in da od žalosti ne spravim tudi svojega očeta in svoje matere za sabo v grob; saj nimata drugega sina, ki bi ju pokopal.«

16 Angel pa mu je rekel: »Se ne spominjaš zapovedi svojega očeta? Mar ti ni naročil, da si vzemi ženo iz hiše svojega očeta? Zatorej, brat, poslušaj me! Ne delaj si skrbi zaradi zlega duha in vzemi si jo! Vem, da jo nocoj dobiš za ženo. 17 Ko boš stopil v nevestino sobo, vzemi del ribjih jeter, vzemi ribje srce, in ju položi na dišečo žerjavico. Širil se bo vonj, zli duh ga bo zavohal in bo pobegnil in se na vse veke ne bo več prikazal pri njej. 18 Ko pa se boš hotel združiti z njo, najprej oba vstanita in molita in prosita Gospoda neba, naj vama izkaže usmiljenje in rešitev. Ne boj se, namenjena ti je že pred veki, in ti jo boš odrešil. Šla bo s teboj in mislim, da boš imel z njo otroke, ki ti bodo kakor bratje. Ne vznemirjaj se!« 19 Ko je Tobija slišal Rafaelove besede in ko je zvedel, da mu je sestra po semenu očetove hiše, jo je silno vzljubil in njegovo srce se je zedinilo z njo.

1 Ko je prišel v Ekbátano, mu je Tobija rekel: »Brat Azarjá, popelji me naravnost k našemu bratu Raguélu!« In angel ga je peljal k Raguélovi hiši. Tam sta ga našla, ko je sedel pri dvoriščnih vratih. Najprej sta onadva njega pozdravila, on pa jima je rekel: »Srčno pozdravljena, brata! Lepo, da sta prišla. Dobrodošla!« Nato ju je peljal v svojo hišo. 2 Svoji ženi Edni pa je rekel: »Kako je ta fant podoben mojemu bratu Tobítu!« 3 Edna ju je vprašala in jima rekla: »Od kod sta, brata?« Odgovorila sta ji: »Potomca Neftálijevih sinov sva, ki so morali v suženjstvo v Ninive.« 4 Vprašala ju je: »Ali poznata našega brata Tobíta?« Odgovorila sta ji: »Seveda ga poznava.« 5 Vprašala ju je: »Kako mu gre?« Odgovorila sta: »Živ je in zdrav.« Tobija pa je še rekel: »To je moj oče.« 6 Tedaj je Raguél poskočil in ga poljubil, se razjokal 7 in razgovoril ter mu rekel: »Bodi blagoslovljen, fant, sin poštenega in dobrega očeta! O siromak! O kakšna nesreča! Da je moral tak pravičen človek, ki je dal toliko vbogajme, oslepeti!« Vrgel se je Tobiju okrog vratu in jokal. Tudi njegova žena Edna je jokala in tudi njuna hči Sara je jokala. 8 Zaklal je ovna iz svoje črede in ju prisrčno pogostil.

9 Ko so se okopali in umili in sedli k obedu, je Tobija rekel Rafaelu: »Brat Azarjá, reci Raguélu, naj mi da mojo sestro Saro!« 10 Raguél je slišal besedo in rekel fantu: »Jej in pij in bodi nocoj dobre volje! Ni človeka, ki bi se smel dotakniti moje hčere Sare, razen tebe, brat. Tudi jaz nimam pravice, da bi jo dal drugemu kakor tebi, ker si mi najbližji sorodnik. Vendar ti moram povedati resnico, fant. 11 Dal sem jo že sedmim možem od naših bratov in vsi so umrli tisto noč, ko so šli k njej. Zdaj pa jej in pij, fant, in Gospod vama bo pomagal.« 12 Tobija mu je rekel: »Ne bom okusil jedi in ne bom pil, dokler ne urediš moje zadeve.« Raguél mu je odvrnil: »Uredil jo bom. Dobiš jo po sodbi Mojzesove knjige, zakaj nebo je razsodilo, da pripada tebi. Vzemi svojo sestro! Odslej si ti njen brat in ona je tvoja sestra. Dana ti je od danes na vse veke. In Gospod neba naj vaju nocoj blagoslovi, sin, in naj vama izkaže usmiljenje in nakloni mir.« 13 Raguél je poklical svojo hčer Saro. Prišla je k njemu, prijel jo je za roko, jo izročil njemu in rekel: »Vzemi jo po postavi in po sodbi, ki je zapisana v Mojzesovi knjigi, ki ti jo daje za ženo. Imej jo in jo srečno odpelji k svojemu očetu! In naj vama Bog na nebu nakloni svoj mir.« 14 Nato je poklical njeno mater. Naročil ji je, naj mu prinese papir, in napisal je listino poročne pogodbe, da mu jo daje za ženo po sodbi Mojzesove postave. Šele nato so začeli jesti in piti.

15 Raguél je poklical svojo ženo Edno in ji rekel: »Pripravi drugo spalnico, sestra, in jo odpelji tja!« 16 Šla je in pripravila ležišče v spalnici, kakor ji je bil naročil. Tja je pripeljala hčerko in se ob njej jokala. Nato si je obrisala solze in ji rekla: 17 »Bodi pogumna, hči! Gospod neba bo tvojo žalost spremenil v veselje. Bodi pogumna!« In je odšla.

1 Ko so končali z jedjo in pijačo, so hoteli iti spat. Pospremili so ženina do spalnice. 2 Tobija pa se je spomnil Rafaelovih besed. Iz popotne torbe je vzel ribja jetra in srce ter jih položil na dišečo žerjavico. 3 Ribji duh je zlega duha onemogočil in ga pregnal v gornji del Egipta. In tudi Rafael je šel tja, mu vklenil noge in ga naglo zvezal.

4 Odšli so in zaprli vrata spalnice. Tobija je vstal z ležišča in rekel Sari: »Vstani, sestra, moliva in prosiva našega Gospoda, da nama izkaže usmiljenje in rešitev.« 5 Vstal je in začel moliti in prositi, da bi jima prišla rešitev. Začel je govoriti:

10 Raguél pa je vstal in sklical svoje hlapce; šli so in izkopali grob. 11 Govoril je: »Lahko tudi ta umre, pa nas bodo zasmehovali in se norčevali iz nas.« Ko so grob do konca izkopali, se je Raguél vrnil v hišo, poklical svojo ženo 12 in ji rekel: »Pošlji eno od dekel, naj gre in pogleda, ali je še živ; zdaj ga lahko, če je mrtev, pokopljemo, ne da bi kdo za to zvedel.« 13 Poslali so deklo, prižgali luč in odprli vrata; dekla je vstopila in ju našla, ko sta ležala skupaj in spala. 14 Ko je dekla prišla ven, jim je povedala, da je živ in da ni nič hudega. 15 Slavili so Boga na nebu in govorili:

19 Ženi je naročil, naj speče veliko kruha. Nato je šel k čredi in prignal dva vola in štiri ovne ter ukazal, naj jih zakoljejo. Začeli so s pripravami. 20 Poklical je Tobija in mu rekel: »Štirinajst dni se ne ganeš od tod, ampak ostaneš tukaj, da boš jedel in pil in razveseljeval užaloščeno srce moje hčerke. 21 In od vsega, kar imam, vzemi takoj polovico in odpelji srečno k svojemu očetu. Pa tudi druga polovica bo vajina, ko umreva jaz in moja žena. S teboj in s tvojo sestro ostaneva od zdaj na vse veke. Bodi pogumen, fant! Jaz sem tvoj oče in Edna je tvoja mati in tebi ter tvoji sestri pripadava od zdaj za vse večne čase. Bodi pogumen, fant!«