10
1 Postava vsebuje le senco prihodnjih dobrin in ne prave podobe stvari. Zato kljub istim žrtvam, ki jih neprestano darujejo iz leta v leto, nikoli ne more  Različica Zato iste žrtve … ne morejo. pripeljati do popolnosti niti tistih, ki se približujejo.
2 Mar jih sicer ne bi nehali opravljati, saj se darovalci, ko bi bili enkrat očiščeni, ne bi več zavedali nobenega greha?
3 Toda po njih se vsako leto oživlja spomin na grehe.
4 Nemogoče je namreč, da bi grehe odvzemala kri volov in kozlov.
5 Zato pravi ob svojem prihodu na svet:
Žrtve in daritve nisi hotel,
a telo si mi pripravil.
6 Žgalne daritve in daritve za greh
ti niso bile všeč.
7 Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam;
v zvitku knjige je pisano o meni,
da izpolnim, o Bog, tvojo voljo.«
8 Prej pravi: Žrtev in daritev in žgalnih daritev in daritev za greh nisi hotel in ti niso bile všeč. In te se darujejo po postavi.
9 Za tem je rekel: Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo.
Prvo torej odpravlja, da bi postavil drugo.
10 V tej volji smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej.
11 Vsak duhovnik dan za dnem stoje opravlja bogoslužje in večkrat daruje iste žrtve, ki nikoli ne morejo odvzeti grehov.
12 Ta pa je za grehe daroval eno samo žrtev in za vekomaj Ali Ta pa je za grehe za vekomaj daroval eno samo žrtev in. sédel na Božjo desnico.
13 Odtlej pa čaka, da bodo njegovi sovražniki položeni k njegovim nogam za podnožje.
14 Z eno samo daritvijo je torej za vselej naredil popolne tiste, ki so posvečeni.
15 To nam namreč pričuje tudi Sveti Duh, saj najprej pravi:
16 To je zaveza, ki jo bom sklenil z njimi
po tistih dneh, govori Gospod:
Svoje postave bom dal v njihova srca,
v njihov razum jih bom zapisal,
17 in njihovih grehov in njihovih nepostavnosti
se ne bom več spominjal.
18 Kjer pa je vse to odpuščeno, ni več daritve za grehe.
Spodbuda in opomin
19 Bratje, ker imamo zaupnost, da po Jezusovi krvi stopamo v svetišče,
20 in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso,
21 in imamo tudi veličastnega duhovnika nad Božjo hišo,
22 prihajajmo z resničnim srcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo.
23 Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo, zvest.
24 Mislimo drug na drugega, takó da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom.
25 Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.
26 Če namreč prostovoljno grešimo, potem ko smo dobili spoznanje resnice, ne ostane za grehe nobena žrtev več,
27 ampak le strašno čakanje na sodbo in razjarjenost ognja, ki bo požrl nasprotnike.
28 Če kdo Mojzesovo postavo zavrže, ga po pričevanju dveh ali treh prič brez usmiljenja doleti smrt.
29 Kaj mislite, koliko hujšo kazen bo zaslužil šele tisti, ki potepta Božjega Sina, tisti, ki ima za navadno tisto kri zaveze, s katero je bil posvečen, tisti, ki zasramuje Ali objestno žali, se norčuje iz. Duha milosti?
30 Saj vendar vemo, kdo je rekel:
Moje je maščevanje, jaz bom povrnil,
in spet:
Gospod bo sodil svoje ljudstvo.
31 Strašno je pasti v roke živega Boga.
32 Spomnite se prejšnjih dni. Potem ko ste bili razsvetljeni, že ste v trpljenju prestali velik boj.
33 Zdaj ste bili javno izpostavljeni sramotenjem in stiskam, zdaj ste bili tovariši tistih, ki jih je to zadelo.
34 Tudi z vklenjenimi ste sočustvovali. Z veseljem ste prenesli, da so vam pobrali imetje, ker ste vedeli, da imate boljšo in neminljivo posest. Ali obstoj.
35 Ne zavrzite torej svoje zaupnosti, ki jo čaka veliko plačilo.
36 Kajti stanovitnost vam je potrebna, pa boste izpolnili Božjo voljo in tako dosegli, kar je obljubljeno.
37 Zakaj še malo, prav malo
in prišel bo ta, ki prihaja, in ne bo odlašal.
38 Moj pravični bo živel iz vere.
In: Če pa se odtegne,
moja duša nad njim nima veselja.
39 Mi pa nismo med tistimi, ki bi odstopali in se tako pogubili, temveč med tistimi, ki verujejo in tako rešijo dušo.
|
