|
Drugi del
Bog bo rešil svoje ljudstvo
40
1 Tolažite, tolažite moje ljudstvo,
govori vaš Bog.
2 Govorite hčeri jeruzalemski na srce
in ji kličite,
da je njena tlaka dokončana,
da je njena krivda poravnana,
ker je prejela iz Gospodove roke
dvojno kazen za vse svoje grehe.
3 Glas kliče:
V puščavi pripravite pot Gospodu,
zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu!
4 Vsaka dolina naj se vzdigne
in vsak hrib in grič naj se poniža,
kar je vijugasto, naj bo ravno,
in grebeni naj bodo ravnina.
5 Razodelo se bo Gospodovo veličastvo
in videlo ga bo hkrati vse meso,  Tj. vse človeštvo.
kajti Gospodova usta so govorila.
6 Glas pravi: »Kliči!«
Pa rečem: »Kaj naj kličem?«
»Vse meso Tj. vse človeštvo. je trava,
vsa njegova dobrota kot cvetica na polju.
7 Trava se posuši, cvetica ovene,
ko Gospodov dih pihne vanjo;
zares, ljudstvo je trava.
8 Trava se posuši, cvetica ovene,
beseda našega Boga pa obstane na veke.«
Hči sionska – znanilka veselja
9 Povzpni se na visoko goro,
znanilka veselja, Sion,
močno povzdigni svoj glas,
znanilka veselja, Jeruzalem,
povzdigni ga, ne boj se!
Povej Judovim mestom:
»Glejte, vaš Bog!
10 Glejte, Gospod Bog prihaja z močjo,
njegov laket vlada zanj.
Glejte, njegovo plačilo je z njim,
njegovo povračilo pred njim.
11 Kakor pastir pase svojo čredo,
jo zbira s svojim laktom,
jagnjeta nosi v svojem naročju,
počasi vodi doječe.«
Bog je velik
12 Kdo je s svojim prgiščem izmeril morja
in s pedjo razmejil nebo,
z merico zajel prah zemlje,
s tehtnico odtehtal gore
in s skodelicama griče?
13 Kdo je naperil Gospodovega duha
in ga kot njegov svetovalec poučil?
14 S kom se je posvetoval in ga je modril
ter ga učil poti pravice,
ga učil spoznanja
in mu kazal pot razumnosti?
15 Glej, narodi so kakor kaplja z vedra,
veljajo kakor prašek na tehtnici,
glej, otoke vzdiguje kakor zrna.
16 Libanon nima dovolj drv za ogenj,
njegovih živali ni dovolj za žgalno daritev.
17 Vsi narodi so kakor nič pred njim,
manj kakor nič in zmedo mu pomenijo.
18 Komu torej hočete primerjati Boga,
kakšno podobo hočete postaviti poleg njega?
19 Malika je ulil kovač,
zlatar ga je prevlekel z zlatom,
srebrar s srebrnimi verižicami.
20 Kdor je bil preubog za takšen dar,
je izbral les, ki ne trohni,
in si poiskal spretnega rezbarja,
da bi naredil malika, ki se ne bo majal.
21 Mar ne poznate, ali ne slišite?
Ali vam ni oznanjeno od začetka,
mar ne razumete temeljev sveta?
22 On je, ki prestoluje nad zemeljskim krogom,
katerega prebivalci so kakor kobilice,
ki razprostira nebo kakor pregrinjalo,
ga razpenja kakor šotor za prebivanje.
23 On, ki daje v nič kneze,
spravlja v zmedo zemeljske sodnike.
24 Komaj so vsajeni, komaj vsejani,
komaj se njihovo steblo ukorenini v zemlji,
že pihne vanje, da se posušijo
in vihar jih odnese kakor strnje.
25 »Komu me torej hočete primerjati,
da bi mu bil enak?« govori Sveti.
26 Povzdignite kvišku svoje oči in poglejte:
kdo je ustvaril te reči?
On, ki izpeljuje njihovo vojsko po vrsti
in kliče vse po imenu:
zaradi njegove vrhovne oblasti
in silne moči
nobena ne manjka.
Zaupajte Bogu
27 Zakaj torej praviš, o Jakob,
govoriš, o Izrael:
»Moja pot je zakrita Gospodu,
moja pravica uhaja mojemu Bogu.«
28 Mar ne veš, ali nisi slišal:
Gospod je večni Bog,
Stvarnik koncev zemlje.
Ne omaga in ne opeša,
njegova razumnost se ne da raziskati.
29 Omagujočemu daje moč,
onemoglemu povečuje vzdržljivost.
30 Mladeniči omagujejo in pešajo,
mladci se spotikajo in padajo,
31 tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč,
vzdigujejo trup kakor orli,
tekajo, pa ne opešajo,
hodijo, pa ne omagajo.
|
