|
Pismo Rimljanom
Pozdrav
1
1 Pavel, služabnik Kristusa Jezusa, poklican za apostola, odbran za Božji evangelij,
2 ki ga je Bog napovedal po svojih prerokih v svetih Pismih,
3 za evangelij o njegovem Sinu, ki se je po mesu rodil iz Davidovega rodu,
4 po duhu  Ali Duhu. svetosti pa je po obujenju od mrtvih postavljen Db. določen. za Božjega Sina v moči. To je Jezus Kristus, naš Gospod,
5 po katerem smo prejeli milost in apostolstvo, da bi zaradi njegovega imena pripeljali vse narode k poslušnosti vere.
6 Med njimi ste tudi vi, ki vas je poklical Jezus Kristus.
7 Vsem, ki ste v Rimu Božji ljubljenci, poklicani in sveti, milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa.
Pavel je želel obiskati Rim
8 Najprej se po Jezusu Kristusu zahvaljujem svojemu Bogu za vas vse, ker gre glas o vaši veri po vsem svetu.
9 Bog, ki mu služim v svojem duhu, v evangeliju Ali z evangelijem, tj. s tem, da oznanjam evangelij. njegovega Sina, mi je priča, kako se vas nenehoma spominjam
10 v vseh svojih molitvah. Prosim, da bi se mi nekako posrečilo priti kdaj do vas, če je to Božja volja. Db. v Božji volji.
11 Hrepenim namreč po tem, da bi vas videl in vam posredoval kakšen duhoven dar milosti, ki naj vas utrdi,
12 ali bolje rečeno, da bi se sam okrepil med vami, ko bom z vami sodoživljal vero, ki je skupna vam in meni.
13 Védite, bratje, da sem se že večkrat namenil priti k vam, da bi tudi med vami dosegel kaj sadu kakor med drugimi narodi, a mi je bilo do danes to onemogočeno.
14 Dolžnik sem, tako Grkom kakor barbarom, tako modrim kakor neumnim,
15 zato sem pripravljen, kar zadeva mene, ponesti evangelij tudi vam, ki živite v Rimu.
Moč evangelija
16 Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku.
17 V njem se namreč razodeva Božja pravičnost, Tj. pravičnost, ki prihaja od Boga, ali pa Božje usmiljenje. iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere. Ali Tisti, ki je opravičen na osnovi vere, bo živel.
Krivda človeštva
18 Božja jeza se namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s svojo krivičnostjo dušijo resnico.
19 Saj jim je to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč to razodel.
20 Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. Zato so ti ljudje neopravičljivi.
21 Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so postali v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemnelo.
22 Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli
23 in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in plazilcev.
24 Zato jih je Bog prepustil poželenjem njihovih src, v nečistost, tako da so sami skrunili svoja telesa.
25 Božjo resnico Ali Resnico o Bogu. so zamenjali z lažjo. Častili in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika, ki je slavljen na veke, amen.
26 Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim,
27 podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svoji zablodi.
28 In ker se jim ni zdelo vredno, da bi živeli skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil njihovemu umu, ki ni prestal preizkušnje, tako da počenjajo, kar se ne spodobi.
29 Polni so vsakršne krivičnosti, zlobnosti, lakomnosti, hudobije. Zvrhani so nevoščljivosti, ubijanja, prepirljivosti, zvijačnosti, zlohotnosti. Hujskači so,
30 obrekljivci, Bogu sovražni, objestneži, domišljavci, bahači, iznajdljivi v hudobiji, neposlušni staršem,
31 brez pameti, brez zvestobe, brez srca, brez usmiljenja.
32 Čeprav poznajo Božji zakon, po katerem so tisti, ki delajo takšne stvari, vredni smrti, jih ne samo počenjajo, temveč tistim, ki jih delajo, celo pritrjujejo.
|
