|
Zakladi Svetega pisma
Zbirka svetopisemskih navedkov, ki so razvrščeni po različnih temah
- Kliknite na tematski sklop, da se vam razpre seznam tem, na katere je razčlenjen.
- Potem kliknite na posamezno temo in izpisala se vam bodo svetopisemska besedila, ki govorijo o njej.
1. Večni Bog in njegovo stvarstvo
2. Božje izvoljeno ljudstvo Izrael
3. Odnos do Boga in doživljanje Boga v Stari zavezi
4. Življenjska modrost v Stari zavezi
5. Jezus Kristus, Božji Sin
5.1. Sin Očeta od vekomaj
5.2. Utelešenje
5.3. Pot Brezgrešnega v Božji poslušnosti
5.4. Po volji in z oblastjo Očeta
5.5. Oznanjevalec in uresničevalec Božjega kraljestva
|
|
|
Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«
|
|
|
|
|
|
Pridi tvoje kraljestvo.
Zgôdi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
|
|
|
|
|
|
»Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo.
Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali.
Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku.
Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«
|
|
|
|
|
|
Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo.
Ali: kako more kdo vstopiti v hišo močnega in mu zapleniti premoženje, če močnega prej ne zveže? Šele tedaj bo izropal njegovo hišo.
|
|
|
|
|
|
Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat.
Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale.
Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.
Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.
Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo.
Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega.
Kdor ima ušesa, naj posluša!«
|
|
»Poslušajte torej pomen prilike o sejalcu.
K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride hudič in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek je tisti, ki je vsejan ob poti.
Na kamnita tla je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme,
nima pa v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša.
Med trnje vsejan je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna.
V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.«
|
|
|
|
|
|
Še drugo priliko jim je podal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi.
To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«
|
|
|
|
|
|
In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
|
|
|
|
|
|
Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi.
Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel.
Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka.
Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹
Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹
›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice.
Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«
|
|
Tedaj je odpustil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.«
Odgovoril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov.
Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča.
Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli.
Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta.
Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki ravnajo nepostavno.
Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.
Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«
|
|
|
|
|
|
»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo.
|
|
|
|
|
|
Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere.
|
|
|
|
|
|
Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst.
Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč.
Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih.
Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.«
|
|
|
|
|
|
In govoril jim je: »Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo dajo na podstavek?
|
|
|
|
|
|
In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.
Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.
Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu.
Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.«
|
|
|
|
|
|
Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«
|
|
|
|
|
|
Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu.
|
|
|
|
|
|
Ko so ga farizeji vprašali, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride takó, da bi zbujalo pozornost.
Tudi ne bodo govorili: ›Glejte, tukaj je‹ ali ›Tam je,‹ kajti glejte, Božje kraljestvo je med vami.«
|
|
|
|
|
|
Jezus pa je otroke poklical k sebi in rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.
|
|
|
|
|
|
Njegovi učenci so ga vprašali: »Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?«
Jezus je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela.
|
|
|
|
|
|
Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«
|
|
|
|
|
|
Božje kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v moči.
|
|
|
5.6. Klic k hoji za Jezusom
5.7. Jezusove izpovedi "Jaz sem ..."
5.8. Jezusova edinstvenost
5.9. Življenje iz Kristusa
5.10. Jezusova povezanost z njegovimi
5.11. Zavračanje Božjega Sina
5.12. Sprava po Kristusu
5.13. Kristusovo vstajenje
5.14. Kristusov vnebohod
5.15. Kristusov ponovni prihod
5.16. Kristusova oblast
6. Sveti Duh in njegovo delo
7. Božja beseda in molitev
8. Pričevanje in oznanjanje
9. V stiskah
10. Kristjanova pot skozi svet
11. Jezusova Cerkev
12. Bogastvo upanja Božjih otrok in poslednje stvari
Zadnja sprememba programa:
7.4.2020
|
