1 Prav takrat jih je bilo nekaj pri njem in so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je bil Pilat pomešal s krvjo njihovih daritev. 2 Odgovoril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci, ker so to pretrpeli, večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci? 3 Nikakor, vam pravim. Če pa se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. 4 Ali onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih pokopal pod seboj, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? 5 Nikakor, vam pravim. Če pa se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«

6 Povedal pa je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sadežev na njej, pa jih ni našel. 7 Rekel je svojemu vinogradniku: ‘Poglej, tri leta je že, kar hodim iskat sadežev na tej smokvi, pa jih ne najdem. Posekaj jo, čemú še izčrpava zemljo?’ 8 Ta pa mu je odgovoril: ‘Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. 9 Morda bo naposled obrodila; če pa ne, jo boš posekal.’«

10 V soboto pa je učil v neki shodnici. 11 Tam je bila tudi žena, ki je že osemnajst let imela duha bolezni. Bila je sključena in se sploh ni mogla vzravnati. 12 Ko jo je Jezus opazil, jo je poklical k sebi in ji rekel: »Žena, rešena si svoje bolezni.« 13 Položil je nanjo roke in prècej se je vzravnala ter hvalila Boga. 14 Oglasil pa se je predstojnik shodnice. Nejevoljen je bil, ker jo je Jezus ozdravil v soboto, in je rekel množici: »Šest dni je, v katerih je treba delati. Te dni torej prihajajte in se dajajte zdraviti, ne pa v soboto.« 15 Gospod pa mu je odgovoril: »Hinavci! Ali ne odveže vsak od vas svojega vola ali osla od jasli v soboto in ga ne žene napajat? 16 Te pa, ki je Abrahamova hči in jo je satan imel zvezano, slišite, osemnajst let, ni bilo potrebno rešiti te vezi v soboto?« 17 Ko je to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa množica pa se je veselila vseh čudovitih reči, ki jih je delal.

18 Tedaj je rekel: »Čému je podobno božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? 19 Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga človek vzame in vseje na svojem vrtu. Zraste in se razvije v drevo in ptice izpod neba gnezdijo na njegovih vejah.«

20 Spet je rekel: »Čému naj primerjam božje kraljestvo? 21 Podobno je kvasu, ki ga žena vzame in zamesi v tri merice moke, dokler se vse ne prekvasi.«

22 Na poti v Jeruzalem je šel skozi mesta in vasi ter učil. 23 Tedaj ga je nekdo vprašal: »Gospod, ali jih je malo, ki se bodo zveličali?« On pa jim je rekel: 24 »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. 25 Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ‘Gospod, odpri nam!’ Pa vam bo odgovoril: ‘Ne vem, odkod ste.’ 26 Tedaj mu boste začeli dopovedovati: ‘S teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,’ 27 toda rekel vam bo: ‘Ne vem, odkod ste. Proč od mene vsi, ki ste delali krivice.’ 28 Tam bosta jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. 29 Prišli pa bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v božjem kraljestvu. 30 In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in prvi, ki bodo zadnji.«

31 Tisto uro je pristopilo nekaj farizejev in mu reklo: »Umakni se in pojdi od tod, kajti Heród te hoče umoriti.« 32 Rekel jim je: »Pojdite in recite temu lisjaku: Izganjam hude duhove in zdravim še danes in jutri, a tretji dan bom izpolnil svoje delo. 33 Sicer pa moram danes in jutri in pojutrišnjem nadaljevati pot, ker ni prav, da bi prerok umrl zunaj Jeruzalema. 34 Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš in kamnáš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke kakor koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli! 35 Zato bo vaša hiša zapuščena. Povem vam: ne boste me videli, dokler ne porečete: ‘ Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu.’«