Koledarsko branje celega Svetega pisma

132. dan branja:

Apostolska dela 20,17-38 Pavel govori efeškim starešinam 17 Iz Mileta je poslal sporočilo v Efez in poklical k sebi cerkvene starešine. 18 Ko so prišli, jim je rekel: »Dobro vam je znano, kako sem od prvega dne, ko sem stopil na tla province Azije, ves čas živel med vami. 19 Z vso ponižnostjo sem služil Gospodu, v solzah in preizkušnjah, ko so me Judje zalezovali. 20 Ničesar vam nisem zamolčal, kar vam je v korist, ampak sem vam oznanjal in vas učil, javno in po vaših domovih. 21 Jude in Grke sem rotil, naj se spreobrnejo k Bogu in naj verujejo v našega Gospoda Jezusa. 22 In glejte, zdaj grem, zavezan Duhu, v Jeruzalem, in ne vem, kaj me bo tam doletelo. 23 Vem edinole to, na kar me Sveti Duh v vseh mestih opominja, da me čakajo vezi in stiske. 24 Vendar mislim, da moje življenje ni omembe vredno, samo da dokončam svoj tek in dovršim službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da izpričam evangelij o Božji milosti. 25 In glejte, hodil sem med vami in vam oznanjal kraljestvo, a zdaj vem, da mi poslej nobeden izmed vas ne bo več gledal v obraz. 26 Zato vam današnji dan slovesno povem: čist sem od krvi vseh. 27 Ničesar nisem zamolčal, vso Božjo voljo sem vam oznanil. 28 Pazíte nase in na vso čredo, v kateri vas je Sveti Duh postavil za škofe, da bi pasli Božjo Cerkev, ki si jo je bil pridobil s svojo krvjo. 29 Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi. 30 Tudi iz vaših vrst bodo vstali možje, ki bodo s svojimi krivimi nauki potegnili učence za sabo. 31 Zato ostaníte budni in ne pozabíte, da tri leta noč in dan nisem nehal s solzami opominjati vsakega izmed vas! 32 Zdaj pa vas izročam Bogu in besedi njegove milosti. On ima moč, da vas izgradi in vam zagotovi dediščino med vsemi posvečenimi. 33 Od nikogar si nisem poželel srebra, zlata ali obleke. 34 Sami veste, da so te roke prislužile vse, kar smo potrebovali jaz in moji spremljevalci. 35 Vsem sem vam dal zgled, kako moramo s trdim delom pomagati slabotnim in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je rekel: ›Večja sreča je dajati kakor prejemati.‹« 36 Po teh besedah je pokleknil in vsi skupaj so molili. 37 Nastal je velik jok, vrgli so se Pavlu okrog vratu in ga v slovo poljubljali. 38 Še posebej so bili potrti ob njegovi besedi, ki jo je rekel, da ga poslej ne bodo več gledali v obraz. Nato so ga pospremili do ladje.

Sodniki 14-15 Samsonova ženitev 14 1 Samson je šel v Timno. V Timni je videl žensko izmed hčera Filistejcev. 2 Vrnil se je in to naznanil svojemu očetu in svoji materi ter rekel: »V Timni sem videl žensko izmed hčera Filistejcev. Vzemita mi jo zdaj za ženo!« 3 Njegov oče in njegova mati sta mu rekla: »Ali ni med hčerami tvojih bratov in med vsem našim ljudstvom ženske, da si greš jemat ženo izmed neobrezanih Filistejcev?« Samson je rekel očetu: »To mi vzemi, kajti ta je prava v mojih očeh!« 4 Oče in mati nista vedela, da je to od GOSPODA, kajti iskal je povod za spor s Filistejci. V tistem času so Filistejci gospodovali v Izraelu. 5 Samson je šel s svojim očetom in svojo materjo v Timno. Prišli so do timnatskih vinogradov in glej, nasproti je zarjovel levji mladič. 6 GOSPODOV duh je šinil vanj in raztrgal ga je, kakor raztrgaš kozliča, čeprav ni imel ničesar v svoji roki. Svojemu očetu in svoji materi pa ni povedal, kaj je storil. 7 Potem je šel in govoril z žensko, in bila je prava v Samsonovih očeh. 8 Čez nekaj dni se je vrnil, da bi jo vzel. Skrenil je, da bi pogledal levjo mrhovino; in glej, v levjem truplu je bil roj čebel in med. 9 Vzel ga je v svoje roke, šel naprej po poti in jedel. Prišel je k svojemu očetu in svoji materi ter jima dal, da sta jedla. Ni pa jima povedal, da je med vzel iz levjega trupla. Samson zastavi Filistejcem uganko 10 Njegov oče je šel k ženski in Samson je napravil gostijo. Tako so namreč mladeniči navadno delali. 11 Ko so ga zagledali, so zbrali trideset tovarišev, da bi bili ob njem. 12 Samson jim je rekel: »Zastaviti vam hočem uganko. Če mi jo v sedmih dneh gostije pravilno rešite in uganete, vam bom dal trideset srajc in trideset prazničnih oblačil. 13 Če pa je ne boste mogli rešiti, mi boste vi dali trideset srajc in trideset prazničnih oblačil.« Rekli so mu: »Zastavi nam svojo uganko, da jo slišimo!« 14 Rekel jim je: »Iz požeruha je prišla jed, iz močnega je prišlo sladko.« In tri dni niso mogli razložiti uganke. 15 Sedmi dan so rekli Samsonovi ženi: »Premami svojega moža, da nam razloži uganko; sicer bomo zažgali tebe in hišo tvojega očeta z ognjem. Mar ste nas poklicali, da nas napravite berače?« 16 Samsonova žena je tedaj jokala ob njem in rekla: »Sovražiš me in me ne ljubiš. Sinovom mojega ljudstva si zastavil uganko in je meni nisi razložil.« Rekel ji je: »Glej, svojemu očetu in svoji materi je nisem razložil, pa naj jo razložim tebi?« 17 In jokala je ob njem sedem dni, dokler so imeli gostijo. Sedmi dan pa ji je razložil, kajti preveč ga je nadlegovala. Ona pa je razložila uganko sinovom svojega ljudstva. 18 Sedmi dan so mu mestni možje rekli, preden je sonce zašlo: »Kaj je slajše od meda in kaj je močnejše od leva?« Rekel jim je: »Ko bi ne orali z mojo junico, ne bi bili našli pomena moje uganke.« 19 In šinil je vanj GOSPODOV duh in je šel v Aškelón. Pobil je med njimi trideset mož, vzel njihove obleke in dal praznična oblačila tem, ki so razložili uganko. Razvnela se je njegova jeza, in odšel je v hišo svojega očeta. 20 Samsonova žena pa je bila dana enemu od njegovih tovarišev, ki mu je bil prijatelj. Samsonovo maščevanje nad Filistejci 15 1 Čez nekaj dni, v dneh pšenične žetve, je Samson s kozjim mladičem ob sebi obiskal svojo ženo. Rekel je: »Pojdem k svoji ženi v izbo.« Njen oče pa ni dal, da bi vstopil. 2 Njen oče je rekel: »Sam pri sebi sem rekel, da jo preveč sovražiš, zato sem jo oddal tvojemu tovarišu. Vendar, ali ni njena mlajša sestra lepša od nje? Naj bo zdaj tvoja namesto one.« 3 Samson jim je rekel: »Tokrat sem nedolžen zastran Filistejcev, če jim storim húdo.« 4 Samson je tedaj šel in nalovil tristo lisic. Vzel je plamenice, povezal rep z repom in sredi med dva repa vtaknil plamenico. 5 Nato je na plamenice podtaknil ogenj in pognal lisice na filistejska polja. Tako jim je zažgal snopje kakor tudi še stoječe žito, vinograde in oljke. 6 Tedaj so Filistejci rekli: »Kdo je to storil?« Rekli so: »Samson, zet Timnčana, kajti vzel je njegovo ženo in jo dal njegovemu tovarišu.« Tedaj so Filistejci šli in zažgali njo in njenega očeta z ognjem. 7 Samson pa jim je rekel: »Ker ste to storili, ne bom odnehal, dokler se ne maščujem nad vami.« 8 In tepel jih je na vso moč po mečih vse do ledij. Potem je šel od tam in se nastanil v skalni votlini v Etámu. Samson in oslovska čeljust 9 Tedaj so šli Filistejci, se utaborili v Judu in izvedli roparski pohod do Lehija. 10 Judovci so tedaj rekli: »Zakaj ste prišli nad nas?« In rekli so: »Prišli smo, da zvežemo Samsona in mu storimo, kakor je on storil nam.« 11 Nato je šlo tri tisoč mož iz Juda k skalni votlini v Etám. Rekli so Samsonu: »Ali ne veš, da Filistejci gospodujejo nad nami? Kaj si nam to storil?« Rekel jim je: »Kakor so oni meni storili, tako sem jaz storil njim.« 12 Dalje so mu rekli: »Prišli smo, da te zvežemo in izročimo v roke Filistejcem.« Samson jim je rekel: »Prisezite mi, da mi ne boste storili nič hudega.« 13 Rekli so mu: »Ne, le zvezali te bomo, zvezali, in izročili v njihove roke; nikakor te ne bomo usmrtili.« Potem so ga zvezali z dvema novima vrvema in odpeljali od skale. 14 Ko je prišel v Lehi, so Filistejci vriskali, ko so mu prihajali naproti. Takrat je šinil vanj GOSPODOV duh in vrvi na njegovih rokah so postale kakor niti, ki jih je osmodil ogenj. In vezi so popadale z njegovih rok. 15 Našel je tudi svežo oslovsko čeljust, iztegnil svojo roko in jo pograbil ter z njo pobil tisoč mož. 16 In Samson je rekel: »Z oslovsko čeljustjo sem jih pošteno naklestil; z oslovsko čeljustjo sem pobil tisoč mož.« 17 Ko je nehal govoriti, je odvrgel čeljust iz svoje roke in tisti kraj imenoval Ramát Lehi. 18 Ker pa ga je silno žejalo, je zaklical h GOSPODU in rekel: »Ti si dal v roke svojega služabnika to veliko zmago; jaz pa zdaj umiram od žeje in bom padel v roke neobrezancev.« 19 Tedaj je Bog odprl votlino v Lehiju in iz nje je pritekla voda, da je pil. Njegov duh se je povrnil in je spet zaživel. Zato se studenec, ki je v Lehiju, imenuje En Koré do tega dne. 20 Sodil je Izraelu v dneh Filistejcev dvajset let.

Job 42 Drugi Jobov odgovor: Job odstopi 42 1 Nato je Job odgovoril GOSPODU in rekel: 2 Zdaj vem, da vse premoreš in ni ovire za noben tvoj sklep. 3 »Kdo je ta, ki brez znanja zamegljuje posvèt?« Zato sem govoril in nisem razumel reči, ki so zame pretežke in jih ne poznam. 4 Poslušaj torej ti, jaz pa bom govoril, vprašal te bom in ti me poúči! 5 Z ušesom sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko. 6 Zato odstopam in se kesam v prahu in pepelu. SKLEP Job dobi pravdo s prijatelji 7 Potem ko je GOSPOD tako govoril Jobu, je GOSPOD rekel Elifázu Temáncu: Moj srd se je vnel proti tebi in proti tvojima dvema prijateljema, saj o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job. 8 Zdaj si torej vzemite sedem juncev in sedem ovnov, pojdite k mojemu služabniku Jobu in jih darujte v žgalno daritev zase, moj služabnik Job pa naj moli za vas. Le zaradi njega vam ne bom poplačal po vaši mlahavosti, kajti o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job. 9 Tedaj so šli Elifáz Temánec, Bildád Suhéjec in Cofár Naámčan in so storili, kakor jim je ukazal GOSPOD. In GOSPOD se je ozrl na Joba. Bog nagradi Joba 10 In GOSPOD je obrnil Jobovo usodo, ko je prosil za svoje prijatelje. In GOSPOD je dvakratno povrnil Jobu vse, kar je imel prej. 11 Tedaj so prišli k njemu vsi njegovi bratje, vse njegove sestre in vsi njegovi znanci ter so jedli z njim v njegovi hiši. Izrazili so mu sožalje in ga potolažili za vse húdo, ki ga je GOSPOD poslal nadenj. Dali so mu tudi vsak po en srebrnik in po en zlat uhan. 12 GOSPOD pa je poslej Joba blagoslavljal še bolj ko prej. Imel je štirinajst tisoč ovac in šest tisoč kamel, tisoč parov volov in tisoč oslic. 13 Imel je sedem sinov in tri hčere. 14 Prvi je dal ime Golobica, drugi Dišavka in tretji Lepotica. 15 V vsej deželi ni bilo tako lepih žensk, kakor so bile Jobove hčere. Njihov oče jim je dal dediščino med njihovimi brati. 16 Job je potem živel še sto štirideset let in videl svoje sinove in svoje vnuke do četrtega rodu. 17 In Job je umrl star in nasičen z dnevi. Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije

Projekt Sveto pismo

Življenje z Jezusom

Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02

Stran zgenerirana v 0.0125s