Letno branje celega Svetega pisma

7. dan branja:

Evangelij po Marku 4,21-41 Svetilka pod mernikom (Lk 8,16–18) 21 In govoril jim je: »Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo dajo na podstavek? 22 Nič namreč ni skrito, če ne zato, da bi bilo razodeto, in nič ni postalo zakrito, če ne zato, da bi prišlo na dan. 23 Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša!« 24 In govoril jim je: »Pazíte, kaj poslušate! S kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo in še navrglo se vam bo. 25 Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.« Prilika o rastočem žitu 26 In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. 27 Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. 28 Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. 29 Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.« Prilika o gorčičnem zrnu (Mt 13,31–32; Lk 13,18–19) 30 In govoril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? 31 Takšno je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. 32 Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« Zakaj v prilikah (Mt 13,34–35) 33 V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo pač mogli poslušati. 34 Brez prilike pa jim ni govoril; a svojim učencem je posebej vse razlagal. Jezus pomiri vihar (Mt 8,23–27; Lk 8,22–25) 35 Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« 36 Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. 37 Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. 38 On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« 39 In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. 40 Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« 41 Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«

1. Mojzesova knjiga 13-14 Abraham in Lot se razideta 13 1 Abram je torej odšel iz Egipta proti Negebu. Z njim je šla njegova žena, vse, kar je imel, in Lot. 2 Abram je bil silno bogat z živino, s srebrom in z zlatom. 3 Potem se je selil s šotori od Negeba do Betela, do kraja, kjer si je prej postavil šotor, med Betelom in Ajem. 4 To je kraj, kjer je prej postavil oltar; in tam je klical GOSPODOVO ime. 5 Tudi Lot, ki je potoval z Abramom, je imel drobnico, govedo in šotore. 6 A dežela ni mogla preživljati obeh, ko sta prebivala skupaj. Kajti njuno premoženje je bilo tako veliko, da nista mogla živeti skupaj. 7 Vnel se je prepir med pastirji Abramovih čred in pastirji Lotovih čred – Kánaanci in Perizéjci so tisti čas prebivali v deželi – 8 in Abram je rekel Lotu: »Naj ne bo prepira med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji, saj sva brata! 9 Mar ni vsa dežela pred teboj? Loči se torej od mene! Če pojdeš ti na levo, grem jaz na desno, če se ti obrneš proti desni, bom jaz krenil na levo.« 10 Lot je povzdignil oči in videl vso jordansko pokrajino. Preden je GOSPOD pokončal Sódomo in Gomóro, je bila v celoti namakana. Vse do Coara je bila kakor GOSPODOV vrt, kakor egiptovska dežela. 11 Lot si je torej izbral vso jordansko pokrajino in se odselil proti vzhodu. Tako sta se ločila. 12 Abram je prebival v kánaanski deželi, Lot pa je živel v mestih pokrajine in šotoril tja do Sódome. 13 Sódomci pa so bili hudobni in so silno grešili zoper GOSPODA. 14 GOSPOD je govoril Abramu, potem ko se je Lot ločil od njega: »Povzdigni oči in poglej s svojega mesta proti severu in jugu, proti vzhodu in zahodu! 15 Zares, vso deželo, ki jo vidiš, za vedno dajem tebi in tvojemu potomstvu. 16 In storil bom, da bo tvojega zaroda kakor prahu zemlje. Če bi kdo mogel prešteti prah zemlje, bi lahko preštel tudi tvoj zarod. 17 Vstani in prehodi deželo po vsej njeni dolžini in širini, kajti tebi jo dajem.« 18 Abram je šotoril ter prišel in se naselil pri Mamrejevih hrastih, ki so pri Hebrónu. Tam je postavil oltar GOSPODU. Abraham, kralji in Melkízedek 14 1 Za časa šinárskega kralja Amraféla so se elasárski kralj Arjóh, elámski kralj Kedorlaómer in gojímski kralj Tidál 2 vojskovali zoper sódomskega kralja Bera, gomórskega kralja Biršája, admaškega kralja Šinába, cebojímskega kralja Šeméberja in kralja Bele, to je Coarja. 3 Vsi ti so zbrali svoje čete v Sidímski dolini, to je Slano morje. 4 Dvanajst let so služili Kedorlaómerju, trinajsto leto pa so se uprli. 5 Štirinajsto leto so prišli Kedorlaómer in kralji, ki so bili z njim. Premagali so Rafájevce pri Ašterót Karnájimu, Zuzéjce pri Hamu, Emejce v Kirjatájimski dolini 6 in Horéjce na njihovem pogorju Seír ter prišli do El Parána na robu puščave. 7 Ko so se vračali, so prišli do En Mišpáta, to je Kadeša, in pokončali vse amalečanske kraje in tudi Amoréjce, ki so bivali v Hacecón Tamáru. 8 Tedaj so se sódomski, gomórski, admaški, cebojímski in belaški – to je coarski – kralj odpravili na pot in se v Sidímski dolini spustili v spopad 9 z elámskim kraljem Kedorlaómerjem, gojímskim kraljem Tidálom, šinárskim kraljem Amrafélom in elasárskim kraljem Arjóhom: štirje kralji proti petim. 10 V Sidímski dolini pa je bilo vse polno smolnih jam. Na begu sta sódomski in gomórski kralj padla v eno od njih, drugi pa so zbežali v gore. 11 Oni pa so pobrali vse imetje Sódome in Gomóre, ves njihov živež, in odšli. 12 Vzeli so tudi Lota, sina Abramovega brata, in njegovo imetje ter odšli. Prebival je namreč v Sódomi. 13 Neki ubežnik je prišel do Hebrejca Abrama in mu to povedal. Ta se je naselil pri hrastih Amoréjca Mamreja, Eškólovega in Anêrjevega brata, ki so bili Abramovi zavezniki. 14 Ko je torej Abram slišal, da je njegov brat ujet, je sklical svoje izurjene može, rojene v njegovi hiši, tristo osemnajst ljudi, in jih zasledoval do Dana. 15 Ponoči je razdelil svoje može in z njimi napadel sovražnike. Premagal jih je in jih zasledoval do Hobe, ki je severno od Damaska. 16 In spravil je nazaj vse imetje in tudi svojega brata in njegovo premoženje je spravil nazaj, z ženami in drugimi ljudmi vred. 17 Potem ko se je vrnil z zmage nad Kedorlaómerjem in kralji, ki so bili z njim, mu je prišel naproti sódomski kralj v dolini Šavé, to je v Kraljevi dolini. 18 Salemski kralj Melkízedek pa je prinesel kruha in vina. Bil je duhovnik Najvišjega Boga 19 in ga je blagoslovil, rekoč: »Blagoslovi naj te, Abram, Bog Najvišji, ki je ustvaril nebo in zemljo! 20 In slavljen bodi Bog Najvišji, ki ti je dal v roke tvoje nasprotnike!« Potem mu je Abram dal desetino od vsega. 21 Sódomski kralj pa je rekel Abramu: »Daj mi duše, imetje pa obdrži zase!« 22 Abram mu je odgovoril: »Prisegam GOSPODU, Bogu Najvišjemu, ki je ustvaril nebo in zemljo: 23 Ne, niti vrvice ali jermena od sandale, prav ničesar od tega, kar je tvoje, ne bom vzel, da ne porečeš: ›Jaz sem storil, da je Abram bogat.‹ 24 Samó tisto, kar so pojedli moji ljudje, in delež plena za može, ki so šli z menoj: Anêr, Eškól in Mamre. Naj vzamejo svoje deleže.«

Psalmi 7 PSALM 7 Molitev nedolžnega, ki ga preganjajo 7 1 Davidova žalostinka, ki jo je pel GOSPODU zaradi Benjaminovca Kuša. 2 GOSPOD, moj Bog, k tebi se zatekam, odreši me vseh mojih preganjalcev in me reši! 3 Sicer raztrgajo kakor lev mojo dušo, iztrgajo jo, in ni rešitelja. 4 GOSPOD, moj Bog, če sem to storil, če je v mojih rokah krivica, 5 če sem svojemu prijatelju vračal húdo ali svojega nasprotnika oropal brez vzroka, 6 naj sovražnik preganja mojo dušo in jo ujame, v tla naj potepta moje življenje, mojo čast naj položi v prah. Sela. 7 Vstani, GOSPOD, v svoji jezi, vzdigni se zoper besnost mojih nasprotnikov, zbudi se, moj Bog, ki si ukazal sodbo. 8 Zbor narodov naj se zbere okrog tebe, nad njim se vrni v višavo. 9 GOSPOD, ki sodi ljudstva, sodi me, GOSPOD, po moji pravičnosti, po moji popolnosti, ki je v meni. 10 Naj se vendar konča hudobija krivičnih, nakloni trdnost pravičnemu! Tisti, ki preizkuša srca in obisti, je pravični Bog. 11 Moj ščit je pri Bogu, rešitelju iskrenih v srcu. 12 Bog je pravičen sodnik, Bog, ki je vsak dan togoten. 13 Če se kdo ne spreobrne, nabrusi svoj meč; svoj lok je napel in ga pripravil. 14 Zanj je pripravil smrtno orožje, iz svojih puščic je naredil bakle. 15 Glej, snuje zlo, z muko spočne in rodi prevaro. 16 Koplje luknjo in jo poglablja, vendar pade v jamo, ki jo je naredil. 17 Njegova zloba se vrne na njegovo glavo, na njegovo teme se spusti njegovo nasilje. 18 Zahvaljeval se bom GOSPODU, ker je pravičen, opeval bom ime GOSPODA Najvišjega. Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije

Projekt Sveto pismo

Življenje z Jezusom

Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02

Stran zgenerirana v 0.0473s