|
Letno branje celega Svetega pisma
290. dan branja:
Pismo Hebrejcem 9,1-22
|
Zemeljsko in nebeško svetišče
9
1 Prejšnja zaveza je res imela bogoslužna določila in pozemeljsko svetišče.
2 Postavljen je bil namreč prvi šotor. Temu pravimo »sveto«. V njem so bili svečnik, miza in položeni hlebi.
3 Za drugim zagrinjalom pa je bil šotor, ki mu pravimo »presveto«.
4 V njem je bil zlat kadilni oltar in skrinja zaveze. Ta je bila z vseh strani obložena z zlatom. V njej je bila zlata posoda z mano in Aronova palica, ki je ozelenela, in tabli zaveze.
5 Nad njo sta bila keruba veličastva, ki sta metala senco na spravni pokrov. Toda o tem zdaj ne bomo podrobno govorili.
6 Te reči so bile torej urejene takole: v prvi šotor stopajo duhovniki vedno, ko opravljajo bogoslužje,
7 v drugega pa enkrat na leto samo véliki duhovnik, pa ne brez krvi, ki jo daruje zase in za nenamerne prestopke ljudstva.
8 S tem Sveti Duh kaže, da pot v svetišče še ni odprta, dokler še stoji prvi šotor,
9 kar je podoba za sedanji čas. V njem se namreč darujejo daritve in žrtve, ki pa ne morejo tistega, ki službo opravlja, narediti popolnega v vesti,
10 ker gre le za jedi in pijače in razna krščevanja, pač za mesene predpise, ki so veljali do časa preureditve.
11 Nato pa je prišel Kristus kot véliki duhovnik dobrih stvari, ki so se zgodile. Skozi večji in popolnejši šotor, ki ni narejen z rokami, se pravi, ki ni od tega stvarstva,
12 je stopil v svetišče enkrat za vselej, ne s krvjo kozlov in juncev, temveč s svojo krvjo, in dosegel večno odkupljenje.
13 Kajti če škropljenje s krvjo kozlov in volov in juničjim pepelom omadeževane posvečuje, da se jim očisti meso,
14 koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem Duhu sam sebe brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu.
15 Zato je srednik nove zaveze, da bi po smrti, ki jo je pretrpel za odkupitev od prestopkov v prvi zavezi, tisti, ki so poklicani, prejeli obljubljeno večno dediščino.
16 Kjer namreč gre za oporoko, mora biti dokazana oporočnikova smrt.
17 Oporoka je namreč veljavna po smrti, saj nima moči, dokler oporočnik živi.
18 Zato tudi prva zaveza ni stopila v veljavo brez krvi.
19 Ko je namreč Mojzes oznanil vsemu ljudstvu vse zapovedi, kakor so v postavi, je vzel kri juncev in kozlov z vodo, s škrlatno rdečo volno in s hizopom, pokropil knjigo in vse ljudstvo
20 in rekel: To je kri zaveze, ki vam jo je Bog zapovedal.
21 Prav tako je s krvjo pokropil tudi šotor in vse bogoslužno orodje.
22 In po postavi se skoraj vse očiščuje s krvjo in brez krvi ni odpuščanja.
|
|
|
Izaija 1-2
|
IZAIJA
PRVI DEL
Gorje, uporni Izrael
1
1 Videnje Izaija, Amócovega sina, ki ga je prejel o Judu in o Jeruzalemu v dneh Uzíja, Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev.
2 Poslušajte, nebesa, prisluhni, zemlja,
kajti GOSPOD je govoril:
Otroke sem vzredil in povzdignil,
oni pa so se mi uprli.
3 Vol pozna svojega gospodarja
in osel jasli svojega lastnika,
Izrael ne pozna,
moje ljudstvo ne razume.
4 Gorje, pregrešni narod,
ljudstvo, obteženo s krivdo,
zarod hudodelcev,
izprijeni otroci!
Zapustili so GOSPODA,
zavrgli so Svetega Izraelovega,
obrnili so mi hrbet.
5 Kam naj bi bili še udarjeni,
ko nadaljujete z odpadom?
Glava je vsa razbolela,
srce je vse oslabelo.
6 Od podplata na nogi do glave
ni nič zdravega na njem:
samo rana in podplutba
in gnojno vnetje.
Niso jih očistili ne obvezali
in ne namazali z oljem.
7 Vaša dežela je opustošena,
vaša mesta so požgana z ognjem.
Vašo zemljo žro pred vami tujci,
opustošena je kakor razdejanje tujcev.
8 Hči sionska je ostala
kakor senčnica v vinogradu,
kakor koliba v kumaričnem polju,
kakor mesto po obleganju.
9 Ko bi nam GOSPOD nad vojskami
ne prihranil ostanka,
bi postali že kakor Sódoma,
Gomóri bi bili podobni.
Pridite, pravdajmo se
10 Poslušajte GOSPODOVO besedo,
knezi sódomski,
prisluhni nauku našega Boga,
ljudstvo gomórsko!
11 Čemú mi bodo vaše številne klavne daritve,
govori GOSPOD.
Sit sem žgalnih daritev ovnov
in maščobe pitancev.
Krvi juncev, jagnjet in kozlov
ne maram.
12 Kadar se prihajate postavljat pred moje obličje,
kdo zahteva to iz vaše roke,
da teptajte moje dvore!
13 Nehajte mi prinašati ničeve daritve,
kadilo mi je gnusoba.
Nehajte z mlaji, s sobotami in sklicevanjem shodov,
ne prenesem zlagáne slovesnosti.
14 Vaše mlaje in vaša praznovanja
sovraži moja duša.
Postali so mi nadležni,
ne morem jih več prenašati.
15 Kadar iztegujete svoje roke,
si zakrivam oči pred vami.
Tudi če množite svoje molitve,
vas ne poslušam,
vaše roke so polne krvi.
16 Umijte se, očistite se!
Odstranite svoja hudobna dejanja
izpred mojih oči,
nehajte delati húdo.
17 Naučite se delati dobro,
skrbite za pravico.
Pomagajte zatiranemu,
zagovarjajte siroto,
branite vdovo.
18 Pridite, pravdajmo se,
govori GOSPOD:
Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
bodo beli kakor sneg,
če so rdeči kakor bagrenina,
bodo beli kakor volna.
19 Če me boste radi poslušali,
boste uživali dobrine dežele.
20 Če pa nočete in se upirate,
vas meč požre,
kajti GOSPODOVA usta so govorila.
Tožba nad Jeruzalemom
21 Kako se je sprevrgla v vlačugo
zvesta prestolnica!
Polna je bila pravice,
pravičnost je bivala v njej,
zdaj pa morilci.
22 Tvoje srebro se je sprevrglo v žlindro,
tvoje vino je zmešano z vodo.
23 Tvoji prvaki so uporniki
in pajdaši tatov.
Vsi ljubijo podkupnino
in zahtevajo povračila.
Nočejo braniti sirote
in pravda vdove ne pride do njih.
24 Zato govori Gospod, BOG nad vojskami, Močni Izraelov:
Gorje! Obračunal bom s svojimi nasprotniki,
maščeval se bom nad svojimi sovražniki.
25 Svojo roko bom obrnil proti tebi,
kot plavž bom izžgal tvojo žlindro
in izločil ves tvoj svinec.
26 Postavil ti bom spet sodnike kot v začetku
in svetovalce, kakor je bilo od kraja.
Potem boš spet dobila ime Prestolnica pravičnosti,
Zvesta trdnjava.
27 Hči sionska se bo rešila s pravico,
njeni spreobrnjenci s pravičnostjo.
28 Uporniki in grešniki pa bodo hkrati pokončani,
tisti, ki zapuščajo GOSPODA, bodo pogubljeni.
29 Da, sram vas bo zaradi terebint,
ki jih ljubite,
sramovali se boste vrtov,
ki jih imate radi.
30 Kajti postali boste kakor terebinta,
ki ji listje vene,
kakor vrt, ki nima vode.
31 Mogočnež bo postal predivo
in njegovo delo iskra,
gorelo bo oboje skupaj
in nihče ne bo mogel pogasiti.
Mesijanski mir
2
1 Beseda, ki jo je prejel Izaija, Amócov sin, o Judu in Jeruzalemu.
2 Zgodilo se bo poslednje dni:
Gora hiše GOSPODOVE
bo trdno stala kot najvišja med gorami,
vzdigovala se bo nad griči
in vsi narodi bodo hiteli k njej.
3 Številna ljudstva bodo prišla in rekla:
»Pridite, pojdimo na GOSPODOVO goro,
k hiši Jakobovega Boga.
Poučil nas bo o svojih potih
in hodili bomo po njegovih stezah.
Kajti s Siona bo prišla postava
in GOSPODOVA beseda iz Jeruzalema.«
4 Razsojal bo med narodi,
dokazoval številnim ljudstvom.
Svoje meče bodo prekovali v lemeže
in svoje sulice v srpe.
Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu,
ne bodo se več učili vojskovanja.
5 Hiša Jakobova,
pridite, hodímo
v GOSPODOVI luči.
GOSPODOV dan bo strašen
6 Zavračaš namreč svoje ljudstvo,
hišo Jakobovo,
kajti polni so vedežev z Vzhoda
in čarovnikov kakor Filistejci,
pomešani so z otroki tujcev.
7 Njihova dežela je polna zlata in srebra,
njihovih zakladov ni konca.
Njihova dežela je polna konj,
njihovih bojnih voz ni konca.
8 Njihova dežela je polna malikov,
častijo delo svojih rok,
ki so ga naredili njihovi prsti.
9 A smrtnik bo klonil,
človek bo ponižan,
ne boš jim odpustil.
10 Zlezi v pečino,
skrij se v zemljo,
v strahu pred GOSPODOM
in pred njegovim vzvišenim veličastvom.
11 Prevzetne smrtnikove oči se bodo povesile,
človekova ošabnost bo klonila,
samo GOSPOD bo vzvišen
tisti dan.
12 Kajti dan GOSPODA nad vojskami pride
nad vse ošabne in visoke
in nad vse mogočne, da bodo ponižani,
13 nad vse libanonske cedre,
visoke in mogočne,
in nad vse bašánske hraste,
14 nad vse visoke gore
in nad vse vzvišene griče,
15 nad vse visoke stolpe
in nad vsa utrjena obzidja,
16 nad vse taršíške ladje
in nad vsa zaželena pristanišča.
17 Smrtnikova prevzetnost bo klonila,
človekova ošabnost bo ponižana,
samo GOSPOD bo vzvišen tisti dan.
18 Maliki bodo popolnoma izginili:
19 ljudje bodo šli v skalnate votline
in v zemeljske jame,
v strahu pred GOSPODOM
in pred njegovim vzvišenim veličastvom,
ko se bo vzdignil, da prestraši zemljo.
20 Tisti dan bodo ljudje vrgli
krtom in netopirjem
svoje srebrne in zlate malike,
ki so si jih naredili, da bi jih molili,
21 in bodo šli v gorske votline
in v skalne razpoke,
v strahu pred GOSPODOM
in pred njegovim vzvišenim veličastvom,
ko se bo vzdignil, da prestraši zemljo.
22 Obrnite se proč od človeka,
saj je kakor dih v njegovem nosu,
tako malo je vreden.
|
|
|
Psalmi 108
|
PSALM 108 (107)
Hvalnica in prošnja
108
1 Pesem. Davidov psalm.
2 O Bog, moje srce je trdno,
peti hočem, igrati hočem:
to je moja slava!
3 Zbudite se, harfa in citre,
zbuditi hočem jutranjo zarjo.
4 GOSPOD, slavil te bom med ljudstvi,
prepeval ti bom med narodi,
5 zakaj večja kakor nebesa je tvoja dobrota,
do oblakov sega tvoja zvestoba.
6 Vzdigni se nad nebesa, o Bog,
nad vso zemljo naj bo tvoja slava!
7 Da bodo rešeni tvoji ljubljenci,
pomagaj s svojo desnico in me usliši!
8 Bog je govoril v svojem svetišču:
»Vriskal bom od veselja, razdelil bom Sihem,
Sukótsko dolino bom premeril.
9 Moj je Gileád, moj je Manáse.
Efrájim je čelada moje glave,
Juda je moje žezlo.
10 Moáb je posoda mojega umivanja,
na Edóma bom vrgel svoj čevelj;
nad Filistejo bom vzklikal od veselja.«
11 Kdo me pripelje v utrjeno mesto,
kdo me bo vodil do Edóma?
12 Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel,
o Bog, ki ne hodiš več z našimi vojskami?
13 Nakloni nam pomoč pred nasprotnikom,
zakaj človeška pomoč je neučinkovita.
14 Z Bogom bomo delali mogočne reči,
on bo poteptal naše nasprotnike.
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
|
Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02 Stran zgenerirana v 0.0123s
|
