|
Letno branje celega Svetega pisma
334. dan branja: Jn 19,16-42; Žal 3-4; Ps 146
Evangelij po Janezu 19,16-42
|
16 Tedaj jim ga je izročil, da bi bil križan.
Jezusa križajo
Vzeli so torej Jezusa.
17 Nesel si je križ in šel ven proti kraju, imenovanemu Kraj lobanje, po hebrejsko Golgota.
18 Tam so ga križali in z njim vred dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa.
19 Pilat je napravil tudi napis in ga postavil na križ. Napisano pa je bilo: »Jezus Nazarečan, judovski kralj.«
20 Ta napis je bralo veliko Judov, ker je bil kraj, kjer so križali Jezusa, blizu mesta, in je bilo napisano po hebrejsko, po latinsko in po grško.
21 Judovski véliki duhovniki so tedaj govorili Pilatu: »Ne piši: ›Judovski kralj,‹ ampak da je on rekel: ›Judovski kralj sem.‹«
22 Pilat je odvrnil: »Kar sem napisal, sem napisal.«
23 Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana.
24 Med seboj so se dogovorili: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi:
Razdelili so si moja oblačila
in za mojo suknjo so žrebali.
In vojaki so to storili.
25 Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena.
26 Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!«
27 Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.
Jezus umre
28 Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.«
29 Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam.
30 Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha.
Vojak prebode Jezusovo stran
31 Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli.
32 Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom.
33 Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog,
34 ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda.
35 Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali.
36 To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila.
37 In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.
Jezusov pogreb
38 Potem je Jožef iz Arimateje, Jezusov učenec, čeprav je bil to iz strahu pred Judi na skrivaj, prosil Pilata, da bi odnesel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je torej in odnesel njegovo telo.
39 Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje.
40 Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati.
41 Na kraju, kjer je bil Jezus križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen.
42 Ker je bil grob blizu, sta zaradi judovskega dneva pripravljanja Jezusa položila tja.
|
|
|
Žalostinke 3-4
|
Tretji spev
Obupanost in upanje
Alef
3
1 Jaz sem mož, ki je videl bedo
pod palico njegovega besa.
2 Mene je odpeljal in vodil
v temo in ne v luč.
3 Le zoper mene vedno znova obrača
ves dan svojo roko.
Bet
4 Pustil je razpasti moje meso in kožo,
polomil je moje kosti.
5 Obzidal in obdal me je
s strupom in nadlogo.
6 V temine me je prestavil
kakor večno mrtve.
Gimel
7 Ogradil me je, da ne morem uiti,
obtežil me je s težkimi okovi.
8 Četudi vpijem in moledujem,
potlači mojo molitev.
9 Poti mi je ogradil s klesancem,
steze mi je skrivil.
Dalet
10 Prežeč medved je zame,
lev v skrivališču.
11 Moje poti je zamešal in me pustil na ledini,
naredil me je za pustinjo.
12 Napel je svoj lok in me postavil
za tarčo puščice.
He
13 V ledvice mi je streljal
puščice svojega tula.
14 Bil sem v zasmeh vsemu svojemu ljudstvu,
za njegovo zabavljico ves dan.
15 Nasičeval me je z grenkimi zelišči,
napajal me je s pelinom.
Vav
16 Zobe mi je brusil na produ,
v pepel me je poteptal.
17 Moja duša je oropana miru,
pozabil sem, kaj je sreča.
18 Dejal sem torej: »Izginila je moja večnost
in upanje, ki je od GOSPODA.«
Zajin
19 Spomni se moje bede in brezdomstva,
pelina in strupa!
20 Neprenehoma misli in je sklonjena
moja duša v meni.
21 To si hočem vzeti k srcu,
zato imam upanje:
Het
22 Dobrota GOSPODOVA je, da nismo popolnoma pokončani,
da njegovo usmiljenje ni prenehalo;
23 nova je vsako jutro,
velika je tvoja zvestoba.
24 »GOSPOD je moj delež,« pravi moja duša,
»zato imam upanje vanj.«
Tet
25 GOSPOD je dober tistim, ki upajo vanj,
duši, ki ga išče.
26 Dobro je mirno čakati
na rešitev GOSPODOVO.
27 Dobro je za moža, če nosi
jarem v svoji mladosti.
Jod
28 Samoten naj sedi in molči,
ko mu ga nalaga.
29 Naj da v prah svoja usta,
morda je še upanje.
30 Naj ponudi lice tistemu, ki ga tepe,
naj se nasiti z zasramovanjem.
Kaf
31 Zakaj Gospod
ne zavrača za vselej;
32 zakaj če je prizadel bolečino, se bo usmilil
po obilju svoje dobrote.
33 Zakaj ne muči iz srca
ali žalosti človeških otrok.
Lamed
34 Ko kdo tepta pod svojimi nogami
vse ujetnike dežele,
35 ko izkrivlja pravico
pred Najvišjim,
36 ko goljufa človeka v pravdi –
naj bi Gospod ne videl?
Mem
37 Kdo je tisti, ki je rekel, in se je zgodilo,
ne da bi Gospod zapovedal?
38 Mar ne prihaja iz ust Najvišjega
hudo in dobro?
39 Kaj bi se pritoževal živ človek,
korenjak kljub svojim grehom?
Nun
40 Preiščimo svoja pota in preudarimo,
vrnimo se h GOSPODU.
41 Povzdignimo svoja srca na rokah,
k Bogu v nebesih.
42 Mi smo bili nezvesti in nepokorni;
ti nam nisi odpustil.
Sameh
43 Ogrnil si se z jezo in nas preganjal,
ubijal si, nisi se usmilil;
44 ogrnil si se z oblakom,
da ne bi prodrla molitev.
45 Iz nas si naredil smeti in odpadek
sredi med ljudstvi.
Pe
46 Nad nami odpirajo svoja usta
vsi naši sovražniki;
47 groza in brezno sta bila za nas,
opustošenje in polom.
48 Moje oko toči potoke solza
zaradi poloma hčere mojega ljudstva.
Ajin
49 Moje oko se solzi in se ne pomiri,
ker ni prestanka,
50 dokler se ne ozre in ne vidi
GOSPOD z nebes.
51 Moje oko deluje žalostno na mojo dušo
zaradi vseh hčera mojega mesta.
Cade
52 Vztrajno so me lovili kakor ptico
tisti, ki me sovražijo brez vzroka.
53 Utišali so moje življenje v jami
in kamen zvalili name.
54 Vode so preplavile mojo glavo;
dejal sem: »Odrezan sem.«
Kof
55 Klical sem tvoje ime, GOSPOD,
iz najgloblje jame.
56 Slišal si moj glas: »Ne skrivaj
svojega ušesa pred mojim klicem na pomoč!«
57 Približal si se na dan, ko sem te klical,
rekel si: »Nikar se ne boj!«
Reš
58 Gospod, pravdal si se za pravde moje duše,
rešil si moje življenje.
59 Videl si, GOSPOD, moje zatiranje;
brani mojo pravdo!
60 Videl si vso njihovo maščevalnost,
vse njihove naklepe zoper mene.
Šin
61 Slišal si njihovo sramotenje, GOSPOD,
vse njihove naklepe zoper mene.
62 Ustnice mojih napadalcev in njihovo šepetanje
je ves dan proti meni.
63 Naj sedijo ali stojijo, poglej:
jaz sem njihova zbadljivka.
Tav
64 Povrnil jim boš, GOSPOD,
po delu njihovih rok.
65 Dal jim boš ščit srca,
tvoje prekletstvo bo zanje.
66 Z jezo jih boš preganjal in jih iztrebil
izpod svojega neba, GOSPOD.
Četrti spev
Obleganje, lakota in bližnji konec Jeruzalema
Alef
4
1 Kako je potemnelo zlato,
se spremenilo čisto zlato!
Raztreseni so sveti kamni
na začetku vseh ulic.
Bet
2 Sinovi sionski, dragoceni,
vredni čistega zlata,
kako jih cenijo, kot glinaste posode,
delo lončarjevih rok!
Gimel
3 Celo šakali ponujajo prsi,
dojijo svoje mladiče;
hči mojega ljudstva je postala kruta
kakor noji v puščavi.
Dalet
4 Dojenčkov jezik se lepi
na nebo od žeje;
otroci prosijo kruha,
nihče jim ga ne lomi.
He
5 Tisti, ki so uživali slaščice,
so zapuščeni na ulicah;
tisti, ki so vzrejeni v škrlatu,
objemajo blato.
Vav
6 Večja je bila krivda hčere mojega ljudstva
kakor greh Sódome,
ki je bila zrušena v trenutku,
ne da bi se je dotaknile roke.
Zajin
7 Njeni posvečenci so bili bolj čisti kakor sneg,
bolj beli kakor mleko;
telo je bilo bolj rdeče kakor korale,
njihova postava je bila kakor safir.
Het
8 Temnejša od črnine je bila njihova podoba,
ne spoznajo jih na ulicah;
koža se jim je zgrbančila na telesu,
posušila se je kakor les.
Tet
9 Boljše je pobitim z mečem
kakor pobitim z lakoto,
ki so izkrvaveli, prebodeni,
zaradi poljskih pridelkov.
Jod
10 Roke nežno čutečih žena
so kuhale svoje otroke;
bili so jim za okrepčilo
ob polomu hčere mojega ljudstva.
Kaf
11 GOSPOD je utešil svojo srditost,
izlil je srdito jezo;
zanetil je ogenj na Sionu,
da je požrl njegove temelje.
Lamed
12 Kralji zemlje niso verjeli,
niti noben prebivalec sveta,
da bi nasprotnik in sovražnik lahko vstopila
skozi vrata jeruzalemska.
Mem
13 To se je zgodilo zaradi grehov njegovih prerokov,
krivd njegovih duhovnikov,
ki so prelivali v njegovi sredi
kri pravičnih.
Nun
14 Tavali so, slepi, po ulicah,
omadeževani s krvjo,
da se nihče ni smel dotikati
njihovih oblačil.
Sameh
15 »Umaknite se! Nečist!« so vpili nanje,
»Umaknite se, umaknite se, ne dotikajte se!«
Ker so zbežali, ker so tavali, so rekli med narodi:
»Ne bodo več imeli stalnega bivališča.«
Pe
16 GOSPODOVO obličje jih je razdelilo,
ne bo jih več gledal;
duhovnikov niso spoštovali,
starešinam niso bili naklonjeni.
Ajin
17 Še vedno so koprnele naše oči
po naši rešitvi, zaman;
na svoji opazovalnici smo opazovali
narod, ki se ne more rešiti.
Cade
18 Prežali so na naše korake,
da nismo mogli hoditi po naših trgih.
Naš konec se je približal, naši dnevi so se dopolnili;
da, prišel je naš konec.
Kof
19 Naši preganjalci so bili hitrejši
kakor orli pod nebom;
po gorah so nas podili,
v puščavi so prežali na nas.
Reš
20 Dih naših nosnic, GOSPODOV maziljenec,
je bil ujet v njihovih jamah,
on, o katerem smo rekli: »V njegovi senci
bomo živeli med narodi.«
Šin
21 Raduj in veseli se, hči edómska,
ki prebivaš v deželi Uc.
Tudi nadte bo prišla čaša;
opijanila se boš in se razgalila.
Tav
22 Končana je tvoja kazen, hči sionska,
ne bo te več pregnal.
Kaznoval bo tvojo krivdo, hči edómska,
razkril bo tvoje grehe.
|
|
|
Psalmi 146
|
PSALM 146 (145)
O večni Božji zvestobi
146
1 Aleluja!
Hvali, moja duša, GOSPODA.
2 Hvalil bom GOSPODA v svojem življenju,
igral bom svojemu Bogu, dokler bom bival.
3 Ne zaupajte knezom,
sinu človekovemu, pri katerem ni rešitve.
4 Ko njegov duh odide, se vrne v svojo zemljo,
tisti dan propadejo njegovi načrti.
5 Blagor mu, komur je Bog Jakobov v pomoč
in je njegovo upanje v GOSPODU, njegovem Bogu,
6 ki je naredil nebo in zemljo,
morje in vse, kar je v njih,
ki varuje zvestobo na veke,
7 ki pomaga do pravice zatiranim,
daje kruha lačnim;
GOSPOD osvobaja jetnike.
8 GOSPOD odpira oči slepim,
GOSPOD vzdiguje upognjene,
GOSPOD ljubi pravične.
9 GOSPOD varuje tujce,
podpira siroto in vdovo,
pot krivičnikov pa izkrivlja.
10 GOSPOD bo kraljeval na veke,
tvoj Bog, o Sion, za vse rodove.
Aleluja!
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
|
Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02 Stran zgenerirana v 4.2083s
|
