|
Letno branje celega Svetega pisma
197. dan branja:
1. pismo Korinčanom 5
|
Obsodba nečistovanja
5
1 Nasploh je slišati, da je med vami nečistovanje, in sicer takšno, kakršnega niti med pogani ni, da namreč nekdo živi z ženo svojega očeta.
2 Vi pa se še bahate, namesto da bi bili žalostni in bi tistega, ki to počenja, pognali iz svoje srede.
3 Res sem telesno odsoten, toda v duhu sem navzoč. Zato sem – kakor če bi bil med vami – v imenu našega Gospoda Jezusa že sklenil: ko bomo zbrani
4 vi in moj duh, bom tega, ki to počne, v moči našega Gospoda Jezusa
5 izročil satanu v pogubo mesa, da bi se njegov duh rešil na Gospodov dan.
6 Ni lepo to, s čimer se ponašate. Mar ne veste, da malo kvasa prekvasi vse testo?
7 Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste nekvašeni. Kristus, naše pashalno jagnje, je bil namreč žrtvovan.
8 Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.
9 V pismu sem vam pisal, da se ne smete družiti z nečistniki.
10 Pa nisem mislil na nečistnike tega sveta ali na lakomnike in roparje in na malikovalce sploh, ker bi vi sicer morali oditi s sveta.
11 Ne, pisal sem vam, da se ne smete družiti s takim, ki sebe imenuje brat, pa je nečistnik ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali ropar. S takim niti ne jejte skupaj.
12 Sicer pa, čemu naj bi jaz sodil tiste, ki so zunaj? Mar ne sodite vi le tiste, ki so znotraj?
13 One zunaj bo sodil Bog. Izločite hudobneža iz svoje srede!
|
|
|
1. knjiga kraljev 17
|
DOGODKI V ELIJEVEM ČASU
Prerok Elija napove sušo
17
1 Elija, Tišbéjec izmed naseljencev v Gileádu, je rekel Ahábu: »Kakor živi GOSPOD, Izraelov Bog, pred katerim stojim: ta leta ne bo ne rose ne dežja, razen na mojo besedo.«
2 Nato se mu je zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč:
3 »Pojdi od tod, kreni na vzhod in se skrij ob potoku Kerítu, ki je vzhodno od Jordana!
4 Iz potoka boš pil in krokarjem sem zapovedal, da te bodo tam hranili.«
5 Šel je in storil po GOSPODOVI besedi; odšel je in bival ob potoku Kerítu, ki je vzhodno od Jordana.
6 Krokarji so mu prinašali kruh in meso zjutraj in kruh in meso zvečer, iz potoka pa je pil.
Čudež z moko in oljem
7 Čez nekaj časa je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja.
8 Tedaj se mu je zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč:
9 »Vstani in pojdi v Sarepto, ki pripada Sidónu, in ostani tam! Glej, zapovedal sem neki vdovi tam, da te bo hranila.«
10 Vstal je torej in šel v Sarepto. Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Zaklical je za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!«
11 Ko je šla, da mu jo prinese, je zaklical za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, še kos kruha v roki!«
12 Rekla je: »Kakor živi GOSPOD, tvoj Bog, nič pečenega nimam, samo prgišče moke v loncu in malo olja v vrču. In glej, nabiram suhljad, da pojdem in pripravim to zase in za sina, da bova pojedla in potem umrla.«
13 Elija ji je rekel: »Ne boj se; pojdi in pripravi, kakor si rekla, vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi; sebi in svojemu sinu pa ga boš pripravila potem.
14 Kajti tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: ›Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo GOSPOD poslal dež na zemljo.‹«
15 Šla je in storila po Elijevi besedi. In dan za dnem so imeli jesti, ona, on in njena družina.
16 Moka v loncu ni pošla in olja v vrču ni zmanjkalo, po besedi, ki jo je GOSPOD govoril po Eliju.
Elija obudi vdovinega sina
17 Zatem se je zgodilo, da je zbolel sin te žene, hišne gospodinje. Njegova bolezen je tako napredovala, da že ni več dihal.
18 Rekla je torej Eliju: »Kaj hočeš od mene, Božji mož? Prišel si k meni, da me spomniš na mojo krivdo in mi usmrtiš sina.«
19 Rekel ji je: »Daj mi svojega sina!« In vzel ji ga je iz naročja, ga nesel v gornjo izbo, kjer je stanoval, in ga položil v svojo posteljo.
20 Nato je klical h GOSPODU: »GOSPOD, moj Bog, mar hočeš spraviti v nesrečo celo to vdovo, pri kateri gostujem, in ji usmrtiti sina?«
21 Zleknil se je trikrat čez dečka in klical h GOSPODU: »GOSPOD, moj Bog, prosim, naj se vrne dih življenja tega otroka v njegovo notranjost!«
22 In GOSPOD je uslišal Elijev klic: dih otrokovega življenja se je vrnil v njegovo notranjost in tako je oživel.
23 Elija je vzel otroka, ga prinesel iz gornje izbe v hišo in ga izročil materi; Elija je rekel: »Glej, tvoj sin živi!«
24 Žena pa je rekla Eliju: »Zdaj vem, da si Božji mož in da je GOSPODOVA beseda v tvojih ustih resnica.«
|
|
|
Amos 1
|
AMOS
BOG GROZI NARODOM IN IZRAELU
Uvod
1
1 Besede Amosa, ki je bil med živinorejci iz Tekóe, katere je videl glede Izraela v dneh Uzíja, Judovega kralja, in v dneh Jerobeáma, Joáševega sina, Izraelovega kralja, dve leti pred potresom.
2 Rekel je:
GOSPOD rjove s Siona,
svoj glas daje iz Jeruzalema;
pastirski pašniki venijo,
vrh Karmela se suši.
Arám
3 Tako govori GOSPOD:
Zaradi treh pregreh Damaska,
zaradi štirih tega ne bom odvrnil:
Ker so z železnimi sanmi
mlatili Gileád.
4 Poslal bom ogenj v Hazaélovo hišo
in požrl bo Ben Hadádove dvorce.
5 Zdrobil bom zapahe Damaska,
iztrebil prebivalce v Bikát Avenu
in njega, ki drži žezlo v Bet Edenu,
arámsko ljudstvo bo izgnano v Kir,
govori GOSPOD.
Filisteja
6 Tako govori GOSPOD:
Zaradi treh pregreh Gaze,
zaradi štirih tega ne bom odvrnil:
Ker so jih v celoti odganjali v izgnanstvo,
da bi jih izročali Edómcem.
7 Poslal bom ogenj za obzidje Gaze
in požrl bo njene dvorce.
8 Iztrebil bom prebivalce iz Ašdóda
in njega, ki drži žezlo, iz Aškelóna.
Svojo roko bom obrnil proti Ekrónu
in ostanek Filistejcev bo izginil,
govori Gospod BOG.
Fenikija
9 Tako govori GOSPOD:
Zaradi treh pregreh Tira,
zaradi štirih tega ne bom odvrnil:
Ker so jih v celoti izročali v izgnanstvo Edómcem
in se niso spominjali bratovske zaveze.
10 Poslal bom ogenj na obzidje Tira
in požrl bo njegove dvorce.
Edóm
11 Tako govori GOSPOD:
Zaradi treh pregreh Edóma,
zaradi štirih tega ne bom odvrnil:
Ker je z mečem preganjal svojega brata
in zadušil svoje usmiljenje,
ker je večno divjala njegova jeza
in je vztrajno bedela njegova togota.
12 Poslal bom ogenj v Temán
in požrl bo dvorce v Bocri.
Amón
13 Tako govori GOSPOD:
Zaradi treh pregreh Amónovih sinov,
zaradi štirih tega ne bom odvrnil:
Ker so parali gileádske nosečnice,
da bi razširili svoje meje.
14 Zanetil bom ogenj na obzidju Rabe
in požrl bo njene dvorce,
med vpitjem na dan vojne,
v ujmi na dan viharja.
15 Njihov kralj bo šel v izgnanstvo,
on sam in z njim njegovi prvaki,
govori GOSPOD.
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
|
Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02 Stran zgenerirana v 0.0109s
|
