|
Letno branje celega Svetega pisma
10. dan branja:
Evangelij po Marku 6,1-29
|
V Nazaretu Jezusa zavržejo
6
1 Šel je od tam in prišel v svoj domači kraj. Spremljali so ga njegovi učenci.
2 Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah!
3 Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim.
4 Jezus pa jim je govoril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.«
5 In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih ozdravil.
6 In čudil se je njihovi neveri.
Jezus pošlje dvanajstere
Obhodil je vasi v okolici in učil.
7 Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi
8 in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu,
9 obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek.
10 Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete.
11 Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.«
12 In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo.
13 Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.
Smrt Janeza Krstnika
14 Kralj Herod je slišal o Jezusu, kajti njegovo ime je postalo znano. Nekateri so govorili: »Janez Krstnik je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.«
15 Drugi pa so govorili, da je Elija, in spet drugi, da je prerok, kakor vsi preroki.
16 Ko je to slišal Herod, je dejal: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, je bil obujen.«
17 Herod sam je poslal po Janeza in ga prijel ter v ječi vklenil zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo oženil.
18 Janez je namreč govoril Herodu: »Ne smeš imeti bratove žene!«
19 Herodiada ga je sovražila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla.
20 Herod pa se je bal Janeza, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal.
21 Prišla pa je priložnost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom.
22 Vstopila je Herodiadina hči in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila všeč in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.«
23 Celo prisegel ji je vneto: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.«
24 Šla je ven in dejala svoji materi: »Za kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Za glavo Janeza Krstnika.«
25 In urno je vstopila h kralju in ga prosila: »Hočem, da mi nemudoma daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.«
26 Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni hotel odreči.
27 Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil.
28 Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi.
29 Ko so to slišali Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob.
|
|
|
1. Mojzesova knjiga 17
|
17
1 Ko pa je Abram imel devetindevetdeset let, se mu je prikazal GOSPOD in mu rekel: »Jaz sem Bog Mogočni. Hodi pred menoj in bodi popoln!
2 Sklenil bom zavezo med seboj in teboj in silno te bom namnožil.«
3 Abram je padel na obraz in Bog je govoril z njim ter rekel:
4 »Glej, to je moja zaveza s teboj: postal boš oče množice narodov.
5 Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, kajti postavljam te za očeta množici narodov.
6 Naredil te bom silno rodovitnega, napravil bom iz tebe narode in kralji bodo izšli iz tebe.
7 Postavljam zavezo med menoj in teboj ter tvojimi potomci za teboj iz roda v rod kot večno zavezo. Tebi in tvojim potomcem za teboj bom Bog.
8 Tebi in tvojemu potomstvu dajem deželo, v kateri bivaš kot tujec, vso kánaansko deželo, v večno last in bom njihov Bog.«
9 Bog je rekel Abrahamu: »Ti pa se dŕži moje zaveze, ti in tvoji potomci za teboj iz roda v rod!
10 To je moja zaveza, ki se je držite, zaveza med menoj in vami ter tvojimi potomci za teboj: vsak moški pri vas naj bo obrezan!
11 Obrežite si meso svojih prednjih kožic! To bodi znamenje zaveze med menoj in vami!
12 Osem dni po rojstvu naj bodo obrezani vsi moški iz roda v rod, najsi bodo rojeni v hiši ali pridobljeni za denar od katerega koli tujca, ki ni izmed tvojih potomcev.
13 Oboji morajo biti obrezani, rojeni v tvoji hiši in pridobljeni za tvoj denar. Takó bo moja zaveza v vašem mesu večna zaveza.
14 Kar pa zadeva neobrezanega moškega, ki ni obrezan na mesu svoje prednje kožice, naj bo iztrebljen iz svojega ljudstva; prelomil je mojo zavezo.«
15 Potem je Bog rekel Abrahamu: »Svoje žene Saráje ne imenuj več Sarája, temveč Sara bodi njeno ime!
16 Blagoslovil jo bom in ti dal sina tudi od nje; blagoslovil jo bom, da bodo iz nje nastali narodi in bodo kralji ljudstev izšli iz nje.«
17 Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: »Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?«
18 Abraham je rekel Bogu: »O da bi le Izmael živel pred teboj!«
19 Bog pa je odgovoril: »Ne, temveč tvoja žena Sara ti bo rodila sina in dal mu boš ime Izak. Sklenil bom z njim svojo zavezo kot večno zavezo za njegove potomce za njim.
20 Tudi glede Izmaela sem te uslišal; glej, blagoslovil ga bom in ga naredil rodovitnega ter ga silno namnožil; dvanajst knezov se mu bo rodilo in naredil bom iz njega velik narod.
21 Svojo zavezo pa bom sklenil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara čez leto dni.«
22 Ko je Bog nehal govoriti z njim, se je vzdignil od Abrahama.
23 Abraham je vzel sina Izmaela, vse, ki so bili rojeni v hiši, in vse, ki so bili pridobljeni za denar, vse moške izmed ljudi Abrahamove hiše, in obrezal meso njihove prednje kožice še isti dan, kakor mu je Bog naročil.
24 Ko je bil Abraham obrezan na mesu svoje prednje kožice, je bil star devetindevetdeset let,
25 njegovemu sinu Izmaelu pa je bilo trinajst let, ko je bil obrezan na mesu svoje prednje kožice.
26 Istega dne sta bila obrezana Abraham in njegov sin Izmael.
27 Z njim vred so bili obrezani vsi moški njegove hiše, rojeni v hiši in za denar kupljeni od tujcev.
|
|
|
Psalmi 10
|
PSALM 10 (9)
Bog je rešitelj stiskanih (nadaljevanje)
Lamed
10
1 Zakaj, GOSPOD, stojiš v daljavi,
se skrivaš v času stiske?
2 Spričo ošabnosti krivičnikov nesrečnik izgoreva,
naj se ujamejo v naklepih, ki so jih zasnovali.
3 Krivičnik se baha s svojo poželjivostjo,
ropar preklinja in zasramuje GOSPODA.
4 Krivičnik ga v svoji ošabnosti ne išče,
»Ni Boga!«, v tem so vse njegove hudobne misli.
5 Njegove poti uspevajo v vseh časih,
tvoje sodbe so tam gori, predaleč od njega;
na vse svoje nasprotnike gleda zviška.
6 V svojem srcu pravi: »Ne bom omahnil,
za vse rodove sem tisti, ki ne biva v nesreči.«
Pe
7 Njegova usta so polna kletev, prevare in zatiranja,
pod njegovim jezikom sta zloba in zlo.
8 V zaselkih sedi v zasedi,
na skrivnem ubije nedolžnega,
Ajin
njegove oči čakajo na nesrečnika.
9 Na skrivnem preži kakor lev v zasedi,
preži, da bi ujel nesrečnika;
ujame nesrečnika, tako da ga potegne v svojo mrežo.
10 Potuhne se, počene,
z vso svojo silo pade na žrtve.
11 V svojem srcu pravi: »Bog je pozabil,
skril je svoj obraz, ne vidi, za vedno.«
Kof
12 Vstani, GOSPOD Bog! Vzdigni svojo roko!
Nikar ne pozabljaj nesrečnih!
13 Zakaj krivičnik Boga zasramuje,
v svojem srcu pravi: »Ne boš kaznoval.«
Reš
14 Videl si muko in žalost,
gledaš, da jih vzameš v svoje roke.
Slabotni se prepušča tebi,
siroti si postal pomočnik.
Šin
15 Zdrôbi laket krivičniku in hudobnežu,
kaznuj njegovo krivičnost, da je ne bo več.
16 GOSPOD je kralj na vekov veke,
narodi so izginili iz njegove dežele.
Tav
17 GOSPOD, ti si uslišal hrepenenje ponižnih,
krepiš jim srce, tvoje uho je pozorno,
18 da daš pravico siroti in zatiranemu,
da ne bo več strašil človek, ki je iz zemlje.
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
|
Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02 Stran zgenerirana v 0.0220s
|
