|
Letno branje celega Svetega pisma
14. dan branja:
Evangelij po Marku 8,1-21
|
Jezus nasiti štiri tisoč mož
8
1 Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi učence in jim rekel:
2 »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti.
3 Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč.«
4 Njegovi učenci so mu odgovorili: »Od kod bi jih mogel kdo s kruhom nasititi tukaj v puščavi?«
5 Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem.«
6 Tedaj je naročil, naj množica sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico.
7 Imeli so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in velel, naj ponudijo tudi te.
8 Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali sedem košev koščkov, ki so ostali;
9 ljudi pa je bilo okoli štiri tisoč. In odpustil jih je;
10 sam pa je z učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje.
Farizeji zahtevajo znamenje
11 Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim; preizkušali so ga s tem, da so od njega zahtevali znamenje z neba.
12 On pa je v duhu zavzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.«
13 In pustil jih je, spet stopil v čoln in odplul na drugo stran jezera.
Kvas farizejev in Herodov kvas
14 Pozabili pa so vzeti kruh; v čolnu so imeli s seboj en sam hleb.
15 Jezus jih je opominjal z besedami: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.«
16 Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha.
17 Vedel je za to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zakrknjeno?
18 Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate,
19 ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.«
20 »In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košev koščkov ste nabrali?« Odgovorili so mu: »Sedem.«
21 Tedaj jim je rekel: »Mar še vedno ne uvidite?«
|
|
|
1. Mojzesova knjiga 21
|
Izak rojen
21
1 GOSPOD je obiskal Saro, kakor je rekel, in GOSPOD je storil Sari, kakor je napovedal.
2 Sara je spočela in rodila Abrahamu sina v njegovi starosti ob času, ki mu ga je Bog napovedal.
3 Abraham je svojemu sinu, ki mu ga je rodila Sara, dal ime Izak.
4 Ko je bil sin Izak star osem dni, ga je Abraham obrezal, kakor mu je Bog zapovedal.
5 Abraham je bil star sto let, ko se mu je rodil sin Izak.
6 Sara je rekla: »Bog mi je pripravil smeh; kdor bo to slišal, se mi bo nasmihal.«
7 In rekla je: »Kdo bi dejal Abrahamu, da bo Sara dojila otroke? In vendar sem mu rodila sina v njegovi starosti.«
8 Deček je rastel in ga je odstavila. Na dan, ko je bil Izak odstavljen, je Abraham napravil veliko gostijo.
Abraham pošlje Hagáro in Izmaela proč
9 Ko je Sara nekoč videla sina Egipčanke Hagáre, ki ga je rodila Abrahamu, kako se igra,
10 je rekla Abrahamu: »Naženi to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme dedovati skupaj z mojim sinom Izakom.«
11 Ta beseda Abrahamu zaradi sina ni bila prav nič pogodu.
12 Bog pa mu je rekel: »Naj ti ne bo žal ne dečka ne dekle! Poslušaj Saro, kar koli ti poreče! Kajti po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo.
13 A tudi iz deklinega sina bom naredil narod, kajti tvoj potomec je.«
14 Abraham je zgodaj zjutraj vstal, vzel kruha in meh vode, dal to Hagári na rame in jo z dečkom poslal proč. Šla je in blodila po beeršébski puščavi.
15 Ko pa je voda v mehu pošla, je vrgla dečka pod enega od grmov.
16 Potem je šla in sedla za streljaj puščice daleč; rekla si je namreč: »Naj ne gledam, kako deček umira!« Ko je tako sedela v bližini, je na glas zajokala.
17 Bog je pa slišal dečkov glas in Božji angel je iz nebes poklical Hagáro ter ji rekel: »Kaj ti je, Hagára? Ne boj se, kajti Bog je slišal dečkov glas od tam, kjer leži.
18 Vstani, poberi dečka in ga dŕži s svojo roko! Kajti iz njega bom naredil velik narod.«
19 Bog ji je tedaj odprl oči, da je zagledala studenec. Šla je, napolnila meh z vodo in dala piti dečku.
20 Bog je bil z dečkom. Rastel je, prebival v puščavi in postal lokostrelec.
21 Živel je v paránski puščavi. Mati pa mu je dobila ženo iz egiptovske dežele.
Zaveza v Beeršébi
22 Tisti čas pa sta Abiméleh in poveljnik njegove vojske Pihól rekla Abrahamu: »Bog je s teboj v vsem, kar delaš.
23 Prisezi mi zdaj tukaj pri Bogu, da ne boš varal ne mene ne mojih naslednikov ne potomcev; enako dobroto, kakršno sem ti izkazoval jaz, izkazuj ti meni in deželi, v kateri prebivaš kot tujec!«
24 Abraham je odgovoril: »Prisežem.«
25 Tedaj se je Abraham pritožil Abimélehu zaradi studenca, ki so si ga Abimélehovi hlapci s silo prilastili.
26 Abiméleh je rekel: »Ne vem, kdo je to storil, tudi ti mi nisi povedal in sam nisem slišal o tem do danes.«
27 Abraham je vzel od drobnice in goveda, dal to Abimélehu in sklenila sta zavezo.
28 Abraham je oddelil od drobnice sedem jagnjic.
29 Abiméleh je rekel Abrahamu: »Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si jih oddelil?«
30 Rekel je: »Resnično, vzel boš sedem jagnjic iz moje roke, da mi boš za pričo, da sem jaz izkopal ta vodnjak.«
31 Zato je ta kraj dobil ime Beeršéba, ker sta tam oba prisegla.
32 Tako sta pri Beeršébi sklenila zavezo. Potem sta Abiméleh in poveljnik njegove vojske Pihól vstala in se vrnila v filistejsko deželo.
33 Abraham je v Beeršébi zasadil tamarisko in tam klical ime GOSPODA, večnega Boga.
34 In Abraham je prebival veliko dni kot tujec v filistejski deželi.
|
|
|
Psalmi 14
|
PSALM 14 (13)
Človek brez Boga
14
1 Zborovodju. Davidov.
Bedak pravi v svojem srcu:
»Ni Boga.«
Ravnajo pokvarjeno, počenjajo ostudna dejanja,
ni ga, ki bi delal dobro.
2 GOSPOD gleda dol iz nebes
na človeške sinove,
da bi videl, ali je kateri razumen,
kateri, ki Boga išče.
3 Vsi so zablodili,
vsi skupaj so se izpridili;
ni ga, ki bi delal dobro,
ni ga niti enega.
4 Mar nimajo spoznanja vsi hudodelci,
ki jedo moje ljudstvo, kakor jedo kruh,
a GOSPODA ne kličejo.
5 Tam se jih loti strah in groza,
kajti Bog je z rodom pravičnega.
6 Sklep nesrečnega hočete zasramovati,
a GOSPOD je njegovo zatočišče.
7 O da bi prišla s Siona Izraelova rešitev!
Ko bo GOSPOD obrnil usodo svojega ljudstva,
se bo Jakob radoval, veselil se bo Izrael.
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
|
Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02 Stran zgenerirana v 0.0235s
|