|
Letno branje celega Svetega pisma
94. dan branja:
Evangelij po Luku 1,26-56
|
Napoved Jezusovega rojstva
26 V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret,
27 k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija.
28 Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!«
29 Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to.
30 Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.
31 Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus.
32 Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida
33 in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«
34 Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?«
35 Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin.
36 Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno.
37 Bogu namreč ni nič nemogoče.«
38 Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.
Marija obišče Elizabeto
39 Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem.
40 Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto.
41 Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha
42 in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa!
43 Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?
44 Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo.
45 Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«
Marijina hvalnica
46 In Marija je rekla:
47 »Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
48 kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
49 kajti velike reči mi je storil Mogočni
in njegovo ime je sveto.
50 Njegovo usmiljenje je iz roda v rod
nad njimi, ki se ga bojijo.
51 Moč je pokazal s svojo roko,
razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca.
52 Mogočne je vrgel s prestolov
in povišal je nizke.
53 Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
54 Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil usmiljenja,
55 kakor je govoril našim očetom:
Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.«
56 Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.
|
|
|
5. Mojzesova knjiga 1-2
|
PETA MOJZESOVA KNJIGA (DEVTERONOMIJ)
PRVI MOJZESOV GOVOR
1
  Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
1 To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu onstran Jordana v puščavi, v Arábi, nasproti Sufu, med Paránom in Tofelom, Labánom, Hacerótom in Di Zahábom,
2 enajst dni hoda je od Horeba do Kadeš Barnée po poti h gorovju Seír.
3 In v štiridesetem letu, prvi dan enajstega meseca, je Mojzes govoril Izraelovim sinovom vse, kakor mu je bil GOSPOD zanje zapovedal.
4 Potem ko je Mojzes premagal amoréjskega kralja Sihóna, ki je prebival v Hešbónu, in bašánskega kralja Oga, ki je prebival v Aštarótu v Edréiju,
5 je onstran Jordana v moábski deželi začel razlagati to postavo in rekel:
Ukaz za odhod
6 GOSPOD, naš Bog, nam je govoril na Horebu in rekel: »Dolgo se že zadržujete na tej gori.
7 Obrnite se in se odpravite in pojdite k pogorju Amoréjcev in k vsem njihovim sosedom v Arábi, na gorovju, v Šéfeli, v Negebu in ob morski obali, v deželo Kánaancev in k Libanonu do velike reke, reke Evfrat.
8 Glejte, pred vas postavljam deželo; pojdite in vzemite v last deželo, za katero je GOSPOD prisegel vašim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jo bo dal njim in za njimi njihovim potomcem.«
Mojzes postavi sodnike
9 Takrat sem vam rekel: »Sam vas ne morem nositi.
10 GOSPOD, vaš Bog, vas je namnožil in glej, danes vas je toliko kot zvezd na nebu.
11 GOSPOD, Bog vaših očetov, naj vas še tisočkrat pomnoži in blagoslovi, kakor vam je govoril.
12 A kako naj sam nosim vaše težave, bremena in prepire?
13 Izberite si po svojih rodovih modre, pametne in izkušene može, da vam jih postavim za voditelje.«
14 Odgovorili ste mi in rekli: »Dobro je, kar si rekel, da boš storil.«
15 Tedaj sem vzel poglavarje vaših rodov, modre in izkušene može, in jih postavil za poglavarje nad vami: za tisočnike, stotnike, petdesetnike, desetnike in nadzornike po vaših rodovih.
16 Takrat sem ukazal vašim sodnikom in rekel: »Poslušajte zadeve svojih bratov in pravično sodite med človekom in njegovim bratom ali tujcem, ki je pri njem!
17 Pri sodbi se ne ozirajte na osebe; poslušajte tako majhnega kakor velikega; nikogar se ne bojte, kajti sodba je Božja! Zadevo pa, ki je za vas pretežka, predložite meni, da jo slišim!«
18 Takrat sem vam zapovedal vse stvari, ki jih morate storiti.
Ogledovanje dežele – nezvestoba ljudstva
19 Odpravili smo se od Horeba in prehodili vso tisto veliko in strašno puščavo, ki ste jo videli, po poti proti amoréjskemu pogorju, kakor nam je ukazal GOSPOD, naš Bog. Prišli smo do Kadeš Barnée.
20 Tedaj sem vam rekel: »Prišli ste do amoréjskega pogorja, ki nam ga je dal GOSPOD, naš Bog.
21 Glej, GOSPOD, naš Bog, je postavil predte to deželo; pojdi in jo vzemi v last, kakor ti je govoril GOSPOD, Bog tvojih očetov! Ne boj se in ne trepetaj!«
22 In vsi ste pristopili in rekli: »Pošljimo pred seboj može, da si ogledajo deželo za nas, in naj nam poročajo, kakšna je pot, po kateri bomo šli, in kakšna so mesta, v katera bomo stopili.«
23 Ta beseda mi je bila všeč in vzel sem izmed vas dvanajst mož, po enega iz vsakega rodu.
24 Odšli so, se povzpeli na gorovje in prišli v dolino Eškól. Ogledali so si jo
25 in vzeli v roke nekaj sadežev dežele in nam jih prinesli. Poročali so nam in rekli: »Lepa je dežela, ki nam jo daje GOSPOD, naš Bog.«
26 Vi pa niste hoteli iti in ste se upirali ukazu GOSPODA, svojega Boga.
27 Godrnjali ste v svojih šotorih in govorili: »Ker nas GOSPOD sovraži, nas je izpeljal iz egiptovske dežele, da bi nas dal v roke Amoréjcem, da nas pokončajo.
28 Kam naj gremo? Naši bratje so prestrašili naša srca, ko so rekli: ›Ljudstvo je večje in višje rasti, kakor smo mi; mesta so velika in do neba utrjena; tudi Anákove sinove smo videli tam.‹«
29 Rekel sem vam: »Naj vas ne bo strah in ne bojte se jih!
30 GOSPOD, vaš Bog, ki hodi pred vami, se bo bojeval za vas prav tako, kakor je pred vašimi očmi to storil za vas v Egiptu
31 in v puščavi, kjer si videl, kako te je GOSPOD, tvoj Bog, nosil, kakor človek nosi svojega sina, vso pot, ki ste jo prehodili, dokler niste prišli v ta kraj.«
32 A kljub temu niste zaupali v GOSPODA, svojega Boga,
33 ki je hodil pred vami po poti, da vam je poiskal kraj za vaše taborjenje, ponoči v ognju, da ste videli pot, po kateri ste hodili, podnevi pa v oblaku.
34 Ko je GOSPOD slišal glas vaših besed, se je razjezil in prisegel:
35 »Nobeden od teh mož iz tega hudobnega rodu ne bo videl dežele, za katero sem prisegel, da jo bom dal vašim očetom,
36 razen Jefunéjevega sina Kaléba; ta jo bo videl, njemu in njegovim sinovom bom dal to deželo, po kateri je hodil, ker se je zvesto držal GOSPODA.«
37 Tudi name se je GOSPOD razjezil zaradi vas in rekel: »Tudi ti ne boš prišel tja,
38 Nunov sin Józue, ki ti streže, on bo prišel tja; osrči ga, kajti on bo dal deželo v last Izraelu!
39 Vaši otroci, o katerih ste rekli, da bodo v plen, in vaši sinovi, ki danes še ne znajo razločevati med dobrim in hudim, ti bodo prišli tja, njim jo bom dal in dobili jo bodo v last.
40 Vi pa se obrnite in se odpravite po poti proti Trstičnemu morju!«
41 Tedaj ste odgovorili in rekli: »Grešili smo pred GOSPODOM, šli bomo gor in se bojevali, natanko tako, kakor nam je zapovedal GOSPOD, naš Bog.« In opasali ste vsak svojo bojno opravo in ste lahkomiselno hoteli iti v pogorje.
42 GOSPOD pa mi je rekel: »Reci jim: ›Ne hodite in ne bojujte se, ker jaz nisem med vami, da vas sovražniki ne porazijo!‹«
43 Govoril sem vam, a niste poslušali, temveč ste se uprli GOSPODOVEMU ukazu in predrzno šli v pogorje.
44 Tedaj so vam prišli nasproti Amoréjci, ki prebivajo v tistem pogorju; in podili so vas, kakor delajo čebele, in vas pobijali od Seíra do Horme.
45 Vrnili ste se in jokali pred GOSPODOM, a GOSPOD ni hotel slišati vašega glasu, ni vam prisluhnil.
46 Tako ste veliko dni, ki ste jih prebili tam, ostali v Kadešu.
2
Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
1 Potem smo se obrnili in se po poti proti Trstičnemu morju odpravili v puščavo, kakor mi je naročil GOSPOD. Veliko dni smo hodili okoli Seírskega pogorja.
Izraelci miroljubno prečkajo Edóm, Moáb in Amón
2 Tedaj mi je GOSPOD spregovoril in rekel:
3 »Dolgo že hodite okoli tega pogorja, obrnite se proti severu!
4 Zapovej ljudstvu in reci: ›Šli boste čez ozemlje svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seíru. Ustrašili se vas bodo, zato se zelo varujte,
5 da ne bi začenjali boja z njimi. Ne bom vam namreč dal nobenega dela njihove dežele, niti za podplat ne, kajti Seírsko gorovje sem dal v last Ezavu.
6 Kupujte si od njih živež za denar, da boste jedli; tudi vodo si kupujte od njih za denar, da boste pili!
7 Kajti GOSPOD, tvoj Bog, te je blagoslovil pri vsakem delu tvojih rok. Vedel je, kako si hodil po tej veliki puščavi: že štirideset let je GOSPOD, tvoj Bog, s teboj; ničesar ti ni manjkalo.‹«
8 Tako smo šli mimo svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seíru, po poti prek Arábe mimo Eláta in Ecjón Geberja, potem smo se obrnili in odšli po poti proti moábski puščavi.
9 In GOSPOD mi je rekel: »Ne napadaj Moába in ne začenjaj boja z njim! Kajti od njegove dežele ti ne dam posesti, ker sem dal Ar v last Lotovim sinovom.« –
10 Prej so tam bivali Emejci, veliko in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci.
11 Kakor Anákovci so tudi ti veljali za Rafájevce, Moábci pa so jih imenovali Emejce.
12 V Seíru so prej prebivali Horéjci. Ezavovi sinovi pa so jim vzeli njihovo posest, jih pokončali pred seboj in se naselili na njihovo mesto, kakor je Izrael storil z deželo, ki jim jo je GOSPOD dal v last. –
13 »Zdaj se vzdignite in pojdite čez potok Zered!«
In šli smo čez potok Zered.
14 Dni pa, v katerih smo hodili od Kadeš Barnée, dokler nismo prišli čez potok Zered, je bilo osemintrideset let, dokler ni pomrl ves rod bojevnikov iz tabora, kakor jim je GOSPOD prisegel.
15 GOSPODOVA roka je bila namreč proti njim, da bi jih iztrebil iz tabora, dokler ne bi izginili.
16 Ko so vsi bojevniki izmed ljudstva preminili in pomrli,
17 mi je GOSPOD govoril in rekel:
18 »Danes boš šel čez moábsko ozemlje, čez Ar,
19 in se približal meji Amónovih sinov: ne napadaj jih in ne začenjaj boja z njimi! Kajti od dežele Amónovih sinov ti ne dam posesti, ker sem jo dal v last Lotovim sinovom.« –
20 Tudi ta velja za deželo Rafájevcev; v njej so nekdaj prebivali Rafájevci, Amónci pa so jih imenovali Zamzuméjce;
21 veliko in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci. Toda GOSPOD jih je pokončal pred njimi in Amónci so zavzeli njihovo posest in se naselili na njihovo mesto,
22 kakor je storil za Ezavove sinove, ki prebivajo v Seíru, da je pred njimi pokončal Horéjce; in zavzeli so njihovo posest in se naselili na njihovo mesto. Tako je ostalo do danes.
23 Tudi Avéjce, ki so prebivali po pristavah do Gaze, so pokončali Kaftoréjci, ki so prišli iz Kaftorja, in se naselili na njihovo mesto.
Izraelci zavzamejo Sihónovo kraljestvo
24 »Vzdignite se, odpravite se in pojdite čez Arnónovo dolino! Glej, v roke ti dam hešbónskega kralja Sihóna, Amoréjca, in njegovo deželo. Začni jo osvajati in spusti se z njim v boj!
25 Ta dan začnem pošiljati nad ljudstva pod vsem nebom strah in grozo pred teboj; ko bodo slišali govoriti o tebi, se bodo tresli in trepetali pred teboj.«
26 Tedaj sem poslal iz puščave Kedemót poslance k Sihónu, hešbónskemu kralju, z mirovnimi besedami, rekoč:
27 »Rad bi šel čez tvojo deželo; hodil bom samó po poti, ne bom krenil ne na desno ne na levo.
28 Živež mi prodaj za denar, da bom jedel, in vodo mi daj za denar, da bom pil! Samó z nogami naj grem čez,
29 kakor so mi to dovolili Ezavovi sinovi, ki prebivajo v Seírju, in Moábci, ki prebivajo v Aru, dokler ne pridem čez Jordan v deželo, ki nam jo daje GOSPOD, naš Bog.«
30 Toda hešbónski kralj Sihón nam ni hotel dovoliti, da bi šli čez njegovo ozemlje; kajti GOSPOD je zakrknil njegovega duha in naredil njegovo srce trdovratno, da bi ti ga dal v roke, kakor je zdaj.
31 In GOSPOD mi je rekel: »Glej, začel sem ti izročati Sihóna in njegovo deželo, začni osvajati, da dobiš v last njegovo deželo!«
32 Sihón nam je z vsem ljudstvom prišel nasproti, da bi se bojeval pri Jahcu.
33 In GOSPOD, naš Bog, nam ga je izročil in pobili smo njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo.
34 Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta in z zakletvijo pokončali vsako mesto: moške, ženske in otroke; nikogar nismo pustili živega.
35 Le živino smo si prisvojili in plen iz mest, ki smo jih zavzeli.
36 Od Aroêrja ob robu Arnónove doline in od mesta v dolini pa tja do Gileáda ni bilo tako utrjenega mesta, da ga ne bi mogli zavzeti; vse nam je izročil GOSPOD, naš Bog.
37 Le deželi Amónovih sinov se nisi približal, vsemu bregu reke Jabóka, mestom v pogorju in vsem krajem, ki nam jih je prepovedal GOSPOD, naš Bog.
|
|
|
Job 4
|
Prvi Elifázov govor: Elifáz ugovarja
Zlo ne zadeva pravičnih
4
Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
1 Nato je spregovoril Elifáz Temánec in rekel:
2 Boš užaljen, če ti kdo poskusi odgovoriti?
Kdo pa bi mogel zadržati besede?
3 Glej, številne si poučeval
in krepil utrujene roke.
4 Omahujoče so dvigale tvoje besede,
utrjeval si klecava kolena.
5 Zdaj pa, ko je prišlo nadte, si užaljen,
ko je zadelo tebe, si prestrašen.
6 Mar ni tvoj strah Božji tvoja opora,
tvoje pošteno življenje tvoje upanje?
7 Pomisli vendar, kdo je bil pošten, a je propadel,
kje so se pravični izgubili?
8 Kakor sem videl: kateri snujejo zlo
in sejejo trpljenje, ga tudi žanjejo.
9 Pred Božjim dihom propadejo,
pred sapo njegove jeze izginejo.
10 Rjovenje leva in tuljenje tigra utihne,
zobje levičev se zdrobijo.
11 Lev pogine, če nima plena,
in leviči se razkropijo.
Božja sodba je pravična
12 Prikradla se mi je skrivnostna beseda,
moje uho je ujelo njen šepet.
13 Pri igri misli v nočnih sanjah,
ko globoko spanje objema ljudi,
14 me je spreletel strah in trepet
in mi pretresel vse kosti.
15 Neki duh je šinil čez moj obraz,
dlake po telesu so se mi naježile.
16 Obstal je,
pa ga nisem spoznal,
prikazen je bila pred mojimi očmi
in zaslišal sem šepetav glas:
17 »Ali more biti človek bolj pravičen kakor Bog,
ali more biti mož bolj čist kakor njegov Stvarnik?
18 Glej, svojim služabnikom ne zaupa,
pri svojih angelih najde napako,
19 a prebivalce ilnatih hiš,
katerih temelj je v prahu,
zdrobi prej kakor molja.
20 Od jutra do večera se strejo,
ne da bi kdo mignil, propadejo za vselej.
21 Mar ne izgine tudi najuspešnejši med njimi?
Umirajo, ker niso modri!«
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
|
Zadnja sprememba: 21.1.2019 15:54 Stran zgenerirana v 0.0266s
|
;)
;)
;)
