Letno branje celega Svetega pisma

182. dan branja:

Apostolska dela 28,1-16 Pavel na Malti 28 1 Ko smo se tako rešili, smo izvedeli, da se otok imenuje Malta. 2 Domačini so nas sprejeli neverjetno ljubeznivo. Ker se je pripravljalo k dežju in je bilo mraz, so zakurili kres in nas vse zbrali ob njem. 3 Pavel je nabral kup dračja in ga vrgel na ogenj; tedaj pa je od vročine iz dračja švignila kača in se mu privila na roko. 4 Ko so domačini videli, kako mu žival visi z roke, so govorili med sabo: »Ta človek je gotovo morilec: rešil se je iz morja, zdaj pa mu Pravičnost ne pusti, da bi živel.« 5 Pavel pa je kačo stresel v ogenj, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo. 6 Pričakovali so, da mu bo roka otekla ali da se bo hipoma zgrudil mrtev. Dolgo so čakali; nazadnje pa so videli, da se mu ni zgodilo nič hudega. Tedaj so spremenili svoje mnenje in govorili: »To je bog!« 7 V okolici tega kraja so bila zemljišča; njihov lastnik je bil prvak otoka, Publij po imenu. Ta nas je sprejel in prijazno gostil tri dni. 8 Publijev oče je prav tedaj ležal bolan, mučili sta ga vročica in griža. Pavel je prišel k njemu in molil, položil nanj roke in ga ozdravil. 9 Po tem dogodku so prihajali tudi drugi bolniki z otoka in bili so ozdravljeni. 10 Zato so nas obsipali z velikimi častmi in ob odhodu so nas oskrbeli z vsem, da ne bi trpeli pomanjkanja. Pavel pride v Rim 11 Po treh mesecih smo se odpeljali z ladjo, ki je prezimila na otoku; bila je iz Aleksandrije in je imela znamenja Dioskurov. 12 Pripluli smo v Sirakuze, kjer smo ostali tri dni. 13 Od tod smo vzdolž obale jadrali v Région. Naslednji dan je začel pihati jug, tako da smo bili v dveh dneh že v Putéolih. 14 Tam smo našli brate; ti so nas povabili, naj ostanemo pri njih teden dni. In tako smo prišli v Rim. 15 Tamkajšnji bratje so slišali o nas, zato so nam prišli naproti do Apijevega trga in do Treh Tavern. Ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in zrastel mu je pogum. 16 Ko smo prišli v Rim, so Pavlu dovolili, da lahko stanuje zasebno, z vojakom, ki ga je stražil.

1. knjiga kraljev 1 PRVA KNJIGA KRALJEV KONEC DAVIDOVEGA KRALJEVANJA David se postara 1 1 Kralj David se je postaral in prišel v leta. Zavijali so ga v odeje, pa se ni mogel ogreti. 2 Zato so mu njegovi služabniki rekli: »Naj poiščejo gospodu kralju nedolžno dekle, da bo skrbelo za kralja in ga negovalo. Ležalo bo v tvojem naročju in gospod kralj se bo ogrel.« 3 Po vsem izraelskem ozemlju so iskali lepo dekle, našli Abišágo iz Šunéma in jo pripeljali h kralju. 4 Dekle je bilo silno lepo. Negovala je kralja in mu stregla; kralj pa je ni spoznal. Adoníja se poteguje za prestol 5 Tedaj je Hagítin sin Adoníja postal oblasten in je rekel: »Jaz bom kraljeval.« Oskrbel si je voz, konjenike in petdeset mož, ki so ga spremljali. 6 Oče ga nikoli v življenju ni hotel pokarati, da bi rekel: »Zakaj tako delaš?« Tudi zelo postaven je bil in rojen takoj za Absalomom. 7 Dogovoril se je s Cerújinim sinom Joábom in duhovnikom Abjatárjem, da ga podpreta. 8 Duhovnik Cadók, Jojadájev sin Benajá, prerok Natán, Šimí, Reí in Davidovi junaki pa niso bili z Adoníjem. 9 Nekoč je Adoníja daroval drobnico, govedo in pitance pri skali Zohélet, ki je blizu En Rogela, in je povabil na gostijo vse brate, kraljeve sinove, in vse Judove može, kraljeve služabnike. 10 Preroka Natána, Benajája, junakov in svojega brata Salomona pa ni povabil. 11 Tedaj je Natán rekel Salomonovi materi Batšébi: »Kaj nisi slišala, da je Hagítin sin Adoníja postal kralj, ne da bi naš gospod David vedel za to? 12 Pridi zdaj, naj ti svetujem: reši svoje življenje in življenje svojemu sinu Salomonu. 13 Pojdi takoj h kralju Davidu in mu reci: ›Mar nisi sam, moj gospod kralj, prisegel svoji služabnici: Zares, tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj, on bo sedèl na mojem prestolu! Kako da je zdaj postal kralj Adoníja?‹ 14 Glej, ko boš tam še govorila s kraljem, bom prišel za teboj in potrdil tvoje besede.« 15 Batšéba je prišla h kralju v sobano. Kralj je bil zelo postaran; Abišága iz Šunéma je stregla kralju. 16 Batšéba se je priklonila in padla na kolena pred kraljem. Kralj je rekel: »Kaj bi rada?« 17 Rekla mu je: »Moj gospod, sam si prisegel svoji služabnici pri GOSPODU, svojem Bogu: ›Zares, tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj, on bo sedèl na mojem prestolu!‹ 18 Zdaj pa, glej, je postal kralj Adoníja, ne da bi ti, moj gospod kralj, vedel za to. 19 Daroval je veliko volov, pitancev in drobnice in povabil na gostijo vse kraljeve sinove, duhovnika Abjatárja in vojskovodja Joába; tvojega služabnika Salomona pa ni povabil. 20 Ti pa, moj gospod kralj, oči vsega Izraela so uprte vate, da jim razglasiš, kdo bo sedèl na prestolu mojega gospoda kralja za njim. 21 Sicer se bo zgodilo, da bova jaz in moj sin Salomon veljala za hudodelca, ko moj gospod kralj leže k svojim očetom.« 22 In glej, ko je še govorila s kraljem, je prišel prerok Natán. 23 Kralju so sporočili in rekli: »Prerok Natán je tu.« Prišel je pred kralja in se pred kraljem priklonil z obrazom do tal. 24 Natán je rekel: »Moj gospod kralj, gotovo si sam rekel: ›Adoníja bo kraljeval za menoj, on bo sedèl na mojem prestolu.‹ 25 Danes je namreč šel in daroval veliko volov, pitancev in drobnice. Na gostijo je povabil vse kraljeve sinove, vojskovodje in duhovnika Abjatárja. Zdaj jedo in pijejo pred njim in vzklikajo: ›Živel kralj Adoníja!‹ 26 Mene, tvojega služabnika, duhovnika Cadóka, Jojadájevega sina Benajája in tvojega služabnika Salomona pa ni povabil. 27 Če se je to zgodilo po volji mojega gospoda kralja, zakaj nisi obvestil svojega služabnika, kdo bo sedèl na prestolu mojega gospoda kralja za njim?« Salomon postane kralj (1 Krn 29,22b–25) 28 Kralj David je odgovoril in rekel: »Pokličite mi Batšébo!« Prišla je h kralju in je stala pred kraljem. 29 In kralj je prisegel in rekel: »Kakor živi GOSPOD, ki me je rešil iz sleherne stiske –, 30 kakor sem ti prisegel pri GOSPODU, Izraelovem Bogu, da bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in sedèl na mojem prestolu namesto mene, tako bom ta dan tudi storil!« 31 Batšéba se je priklonila z obrazom do tal, počastila kralja in rekla: »Živel moj gospod kralj David na veke!« 32 Nato je kralj David rekel: »Pokličite mi duhovnika Cadóka, preroka Natána in Jojadájevega sina Benajája!« Ko so prišli pred kralja, 33 jim je kralj rekel: »Vzemite s sabo služabnike svojega gospoda, posadite mi sina Salomona na mojo mulo in ga peljite dol h Gihonu! 34 Tam naj ga duhovnik Cadók in prerok Natán mazilita za kralja nad Izraelom, vi pa zatrobite v rog in vzklikajte: ›Živel kralj Salomon!‹ 35 Nato se povzpnite za njim, da pride in sede na moj prestol. On bo kraljeval namesto mene; njega sem določil za vladarja nad Izraelom in Judom.« 36 Jojadájev sin Benajá je kralju odgovoril in rekel: »Tako je prav! Tako naj potrdi GOSPOD, Bog mojega gospoda kralja. 37 Kakor je bil GOSPOD z mojim gospodom kraljem, tako naj bo s Salomonom; njegov prestol naj poveliča še bolj kakor prestol mojega gospoda kralja Davida.« 38 Tedaj so duhovnik Cadók, prerok Natán, Jojadájev sin Benajá, Keretéjci in Péletovci šli, posadili Salomona na mulo kralja Davida in ga peljali dol h Gihonu. 39 Duhovnik Cadók je vzel rog olja iz svetega šotora in mazilil Salomona. Zatrobili so v rog in vse ljudstvo je vzklikalo: »Živel kralj Salomon!« 40 Nato se je vse ljudstvo vzpenjalo za njim; ljudstvo je piskalo na piščali in vriskalo od velikega veselja, da se je od njihovega vpitja tresla zemlja. 41 Adoníja in vsi njegovi povabljenci so to slišali, ko so bili ravno pri kraju s pojedino. Ko je Joáb zaslišal glas roga, je rekel: »Zakaj ta hrup v mestu?« 42 Ko je še govoril, glej, je prišel Jonatan, sin duhovnika Abjatárja. Adoníja je rekel: »Pridi, kajti poštenjak si in gotovo prinašaš dobro novico.« 43 Jonatan je odgovoril in rekel Adoníju: »Žal ne! Naš gospod, kralj David, je Salomona postavil za kralja. 44 Kralj je poslal z njim duhovnika Cadóka, preroka Natána, Jojadájevega sina Benajája, Keretéjce in Péletovce, da so ga posadili na kraljevo mulo. 45 Duhovnik Cadók in prerok Natán sta ga pri Gihonu mazilila za kralja, potem pa so se veseli povzpeli od tam, da je mesto vznemirjeno. To je hrup, ki ste ga slišali. 46 Salomon je tudi že sédel na kraljevi prestol. 47 Tudi kraljevi služabniki so prišli našemu gospodu, kralju Davidu, takole voščit: ›Tvoj Bog naj Salomonovo ime proslavi še bolj kakor tvoje ime, in njegov prestol naj poveliča še bolj kakor tvoj prestol!‹ In kralj je na ležišču padel na kolena. 48 Tudi je kralj takole rekel: ›Slavljen GOSPOD, Izraelov Bog, ki mi je danes dal naslednika na prestolu in moje oči to vidijo.‹« 49 Vsi Adoníjevi povabljenci so vztrepetali in vstali; vsak je odšel po svoji poti. 50 Tedaj se je Adoníja zbal Salomona, zato je vstal, šel in se prijel oltarnih rogov. 51 Salomonu so sporočili in rekli: »Glej, Adoníja se boji kralja Salomona. Glej, drží se oltarnih rogov in prosi: ›Kralj Salomon naj mi danes priseže, da svojega služabnika ne bo usmrtil z mečem.‹« 52 Salomon je rekel: »Če se bo izkazal poštenjaka, mu še las ne bo padel na tla; če pa se najde na njem hudobija, bo umrl.« 53 Potem ga je kralj Salomon dal pripeljati od oltarja. Prišel je in padel na kolena pred kraljem Salomonom. Salomon mu je rekel: »Pojdi na svoj dom!«

Ozej 4,11-19 Razvratno bogoslužje 11 Vlačuganje, vino in mošt jemljejo pamet. 12 Moje ljudstvo sprašuje svoj les, njegova palica mu oznanja, ker ga je zapeljal duh pohotnosti, da se vlačuga stran od svojega Boga. 13 Po vrhovih gora opravljajo daritve in po hribih zažigajo kadilo, pod hrastom in topolom, pod terebinto, kjer je dobra senca. Zato se morajo vlačugati vaše hčere in zato morajo prešuštvovati vaše snahe. 14 Ne bom kaznoval vaših hčera, ker se vlačugajo, ne vaših snah, ker prešuštvujejo, kajti oni sami se ločujejo in družijo z vlačugami, opravljajo daritve s posvečenimi vlačugami: ljudstvo, ki ne razume, bo propadlo. 15 Če se že ti, Izrael, vlačugaš, naj vsaj Juda ne greši! Nikar ne hodite v Gilgál, ne lazite v Bet Aven in ne prisegajte: »Kakor živi GOSPOD!« 16 Kajti Izrael se upira kakor trmasta krava, kako naj jo torej pase GOSPOD kakor jagnje na planjavi? 17 Efrájim se druži z maliki, pústi ga pri miru! 18 Njihova pijača je zapeljiva, vlačugarsko se vlačugajo, ljubkovaje ljubijo sramoto njeni varuhi. 19 Vihar jo je zajel v svoje peruti, osramočeni bodo zaradi svojih daritev. Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije

Projekt Sveto pismo

Življenje z Jezusom

Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02

Stran zgenerirana v 0.0162s