Letno branje celega Svetega pisma

350. dan branja:

Razodetje (Apokalipsa) 6 Pečati 6 1 Videl sem, kako je Jagnje odtrgalo prvega izmed sedmih pečatov. Nato sem slišal prvo izmed štirih živih bitij, kako je reklo z glasom kakor grom: »Pridi!« 2 In glej, prikazal se mi je bel konj, in tisti, ki ga je jezdil, je imel lok. Jezdec je dobil venec in odšel kot zmagovalec in da bi zmagal. 3 Ko je odtrgalo drugi pečat, sem slišal, kako je drugo živo bitje reklo: »Pridi!« 4 Tedaj je prišel drug konj, rdeč kot ogenj. Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo dano odvzeti mir z zemlje, tako da se ljudje koljejo med seboj. In dan mu je bil velik meč. 5 Ko je odtrgalo tretji pečat, sem slišal, kako je tretje živo bitje reklo: »Pridi!« In glej, prikazal se mi je črn konj, in tisti, ki ga je jezdil, je držal v roki tehtnico. 6 In slišal sem kakor glas, ki je govoril sredi štirih živih bitij: »Merica pšenice po denariju in tri merice ječmena po denariju! Olju in vinu pa ne delaj škode!« 7 Ko je odtrgalo četrti pečat, sem slišal glas četrtega živega bitja, ki je reklo: »Pridi!« 8 In glej, prikazal se mi je konj mrtvaško blede barve. Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo ime Smrt, za njim pa je prihajalo Podzemlje. In dana jima je bila oblast nad četrtino zemlje, da morita z mečem, z lakoto, s smrtjo in z zverinami zemlje. 9 Ko je odtrgalo peti pečat, sem videl ob vznožju oltarja duše pomorjenih zaradi Božje besede in zaradi pričevanja, ki so ga dajali. 10 In zavpili so z močnim glasom: »Doklej, o Vladar, ki si svet in resničen, ne boš sodil in maščeval naše krvi nad prebivalci zemlje?« 11 Tedaj je vsak izmed njih dobil belo oblačilo in rečeno jim je bilo, naj potrpijo še malo časa, dokler se ne dopolni število njihovih soslužabnikov in njihovih bratov, ki morajo biti umorjeni kakor oni sami. 12 Ko je Jagnje odtrgalo šesti pečat, sem videl, da je nastal velik potres. Sonce je počrnelo kakor žimnata vrečevina, vsa luna je postala kakor kri 13 in zvezde na nebu so popadale na zemljo, kakor smokva otrese nezrele sadeže, če jo premetava silovit veter. 14 Nebo se je odmaknilo, kakor če se zvije zvitek, in vse gore in otoki so se premaknili s svojih mest. 15 Kralji zemlje in velikaši, vojaški poveljniki in bogatini, mogočniki in sploh vsi, sužnji in svobodni, so se tedaj poskrili po votlinah in po gorskem skalovju. 16 In so rekli goram in skalovju: »Padite na nas in skrijte nas pred obličjem njega, ki sedi na prestolu, in pred Jagnjetovo jezo! 17 Kajti prišel je veliki dan njune jeze in kdo bo mogel obstati?«

Ezekiel 23 Hudobija dveh sester – dveh prestolnic: Samarije in Jeruzalema 23 1 Zgodila se mi je GOSPODOVA beseda, rekoč: 2 Sin človekov, bili sta dve ženski, hčeri ene matere. 3 Vlačugali sta se v Egiptu, že v svoji mladosti sta se vlačugali. Tam so otipavali njune prsi, tam so jima stiskali dekliške grudi. 4 Starejši je bilo ime Ohóla, njeni sestri pa Oholíba. Postali sta moji in sta rodili sinove in hčere. Njuni imeni: Ohóla je Samarija, Oholíba pa Jeruzalem. 5 Ohóla se je vlačugala. Čeprav je bila moja, je vsa gorela za svoje ljubimce Asirce: za vojake, 6 oblečene v vijolični škrlat, za upravitelje in glavarje, same brhke mladeniče, in jezdece, ki so jahali na konjih. 7 Njim se je predajala s svojim vlačuganjem, vsem izbranim Asircem, in se oskrunjala z vsemi maliki vseh tistih, za katere je gorela v strasti. 8 Vendar ni opustila svojega vlačuganja z Egipčani, kajti že v njeni mladosti so ležali z njo, ji stiskali dekliške prsi in tešili na njej svojo poželjivost. 9 Zato sem jo dal v roke njenim ljubimcem, v roke Asircem, za katere je vsa gorela. 10 Ti so jo razgalili do nagega, vzeli njene sinove in hčere, njo samo pa ubili z mečem. Postala je pojem med ženami, ko so izvršili obsodbo nad njo. 11 Njena sestra Oholíba je to videla, pa se je še bolj spridila v svoji poželjivosti kakor ona in bila še bolj razvratna od svoje razuzdane sestre. 12 Vsa je gorela za Asirce, upravitelje in glavarje, v najboljšo opravo oblečene vojake in jezdece, ki so jahali na konjih, same brhke mladeniče. 13 Videl sem, da se je oskrunila – obe sta šli isto pot. 14 Vendar je bila ta še večja vlačuga. Videla je može, naslikane na steni, podobe Kaldejcev, slikane z minijem. 15 Ledja so imeli prepasana in na glavah široka pokrivala; vsi so bili videti kakor častniki, podoba Babiloncev, katerih rojstna dežela je bila Kaldeja. 16 Strastno se je razvnela zanje, brž ko jih je videla, in poslala sle k njim v Kaldejo. 17 Babilonci so hodili k njej, v posteljo ljubimkanja, in jo skrunili s svojo razuzdanostjo. Potem ko se je oskrunila z njimi, je začutila odpor do njih. 18 Vendar je tako odkrito nadaljevala svoje vlačuganje in razkrivala svojo nagoto, da sem začutil odpor do nje, kakor sem začutil odpor do njene sestre. 19 Ona pa je množila svoja vlačuganja in se spominjala dni svoje mladosti, ko se je vlačugala v egiptovski deželi. 20 Strastno je gorela za svoje razvratneže, katerih meso je bilo kakor oslovsko in izliv podoben konjskemu. 21 Hlepela si po svoji mladostni razuzdanosti, ko so ti Egipčani stiskali grudi in ti otipavali prsi. 22 Zato, Oholíba, tako govori Gospod BOG: Glej, podžgal bom proti tebi tvoje ljubimce, do katerih si začutila odpor, in jih pripeljal nadte od vsepovsod: 23 Babilonce in vse Kaldejce, Pekód, Šoo in Koo, vse Asirce z njimi, brhke mladeniče, vse upravitelje in glavarje, častnike in vojake in vse jezdece na konjih. 24 S severa bodo prišli nadte z bojnimi vozovi in kolesi in množico ljudstev. Zaslone, ščite in čelade bodo usmerili z vseh strani proti tebi. Predal jim bom sodbo, da te obsodijo po svojem pravu. 25 Svojo gorečnost bom spravil nate, da bodo srdito ravnali s tabo. Nos in ušesa ti bodo odrezali, in kar bo še preostalo od tebe, bo padlo pod mečem. Vzeli bodo tvoje sinove in hčere, in kar bo še preostalo od tebe, bo použil ogenj. 26 Slekli ti bodo oblačila in ti pobrali dragotine. 27 Tako bom naredil konec tvoji razuzdanosti in tvojemu vlačuganju iz egiptovske dežele, da ne povzdigneš več oči k njim in se ne spomniš več Egipta. 28 Tako namreč govori Gospod BOG: Glej, dajem te v roke tistih, ki jih sovražiš, v roke tistih, do katerih čutiš odpor. 29 Ravnali bodo s tabo sovražno, pobrali ti bodo ves izkupiček in te pustili golo in nago. Tako se bo odkrila sramota tvojega nečistovanja, tvoje razuzdanosti in tvojega vlačuganja. 30 To se ti bo zgodilo, ker si se vlačugala s pogani in se oskrunjala z njihovimi maliki. 31 Po poti svoje sestre si hodila, zato dam njeno čašo tebi v roko. 32 Tako govori Gospod BOG: Pila boš čašo svoje sestre, globoko in široko; v zasmeh in zasramovanje ti bo, zelo veliko drži: 33 polna boš pijanosti in skrbi. Čaša groze in grozote je čaša tvoje sestre Samarije. 34 Pij jo in izsrkaj; zdrobi njene črepinje in si razparaj prsi! Kajti jaz sem govoril, govori Gospod BOG. 35 Zato tako govori Gospod BOG: Ker si me pozabila in mi obrnila hrbet, boš nosila posledice svoje razuzdanosti in svojega vlačuganja. 36 GOSPOD mi je rekel: Sin človekov, ali boš obsodil Ohólo in Oholíbo in jima pokazal njune gnusobe? 37 Kajti prešuštvovali sta in kri je na njunih rokah. S svojimi maliki sta prešuštvovali in svoje otroke, ki sta mi jih rodili, sta jim žrtvovali v hrano. 38 Pa še tole sta mi storili: omadeževali sta tisti dan moje svetišče in skrunili moje sobote. 39 Ko sta žrtvovali svoje otroke svojim malikom, sta prišli še isti dan v moje svetišče in ga oskrunili. Glejte, tako sta delali v moji hiši. 40 Še več, pošiljali sta celo po može, ki so prihajali od daleč; sla sta pošiljali k njim in glej, prišli so. Okopala si se zanje, si naličila oči in si nadela nakit. 41 Sedela si na razkošnem ležišču, pred katerim je bila miza, na katero si postavljala moje kadilo in olje. 42 Glas brezskrbnih se je slišal pri njej zaradi množice mož, ki so prihajali iz puščave. Zapestnice so jima natikali na roke in prelep načelek na glavo. 43 Tedaj sem rekel: Ali potemtakem nista prešuštvovali? Kakor počne vlačuga, sta se vlačugali. 44 Prihajali so k njej, kakor hodijo k ženski, ki je vlačuga. Tako so hodili k Ohóli in Oholíbi, k tema razuzdankama. Pravična kazen 45 Toda pravični možje jima bodo sodili po pravu o prešuštnicah in po pravu o morilkah, saj sta prešuštnici in kri se drži njunih rok! 46 Zato tako govori Gospod BOG: Naj se skliče proti njima zbor in naj ju izroče v pretres in plenjenje. 47 Zbor naj ju kamna in razseka z mečem. Njune sinove in hčere naj pomorijo, njune hiše pa požgejo z ognjem. 48 Tako bom naredil konec razuzdanosti v deželi. Vsem ženskam bo to v pouk, da se ne bodo vdajale razuzdanosti kakor vedve. 49 Vajino razuzdanost bodo spravili na vaju in nosili bosta kazen za grehe s svojimi maliki. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod BOG.

Izaija 51 51 1 Poslušajte me vi, ki si prizadevate za pravičnost, vi, ki iščete GOSPODA! Glejte na skalo, iz katere ste izklesani, na odprtino jame, iz katere ste izkopani. 2 Glejte na Abrahama, svojega očeta, in na Saro, ki vas je rodila. Kajti bil je sam, ko sem ga poklical, pa sem ga blagoslovil in namnožil. 3 Da, GOSPOD bo potolažil hčer sionsko, potolažil bo vse njene razvaline. Iz puščave bo naredil raj, iz pustinje GOSPODOV vrt. V njej bodo doma radost in veselje, hvalnica in glas pesmi. 4 Poslušaj me, moje ljudstvo, prisluhni mi, moj narod! Kajti od mene prihaja postava in svoje pravo postavljam za luč narodom. 5 Blizu je moja pravičnost, moje odrešenje prihaja, moji lakti bodo sodili ljudstva, mene čakajo obrežja, v moj laket zaupajo. 6 Povzdignite svoje oči proti nebu, ozrite se navzdol na zemljo, kajti nebo bo izginilo kakor dim, zemlja bo razpadla kakor obleka in njeni prebivalci bodo preminili kakor mušice. Moje odrešenje pa ostaja na veke, moja pravičnost ne bo prenehala. 7 Poslušajte me, vi, ki poznate pravičnost, ljudstvo, ki nosi v svojem srcu mojo postavo. Ne bojte se sramotenja ljudi, ne plašite se njihovega zmerjanja. 8 Kajti molj jih bo požrl kakor obleko, črv jih bo razjedel kakor volno, moja pravičnost pa ostaja na veke, moje odrešenje za vse rodove. Zbúdi se, GOSPOD 9 Zbúdi se, zbúdi, obleci moč, laket GOSPODOV! Zbúdi se kakor v nekdanjih dneh, v davnih rodovih! Mar nisi ti razsekal Rahaba, prebodel zmaja? 10 Mar nisi ti posušil morja, vode velikega vodovja, globine morja spremenil v pot, da so odkupljeni šli čez? 11 GOSPODOVI osvobojenci se bodo vrnili in prišli s pesmijo na Sion. Nad njihovo glavo bo večno veselje, dosegli bodo radost in veselje, žalost in vzdihovanje bosta zbežala. 12 Jaz sem, jaz, ki vas tolažim. Kdo si ti, da se bojiš umrljivega človeka, sina človekovega, ki je kakor trava? 13 Pozabil si GOSPODA, ki te je naredil, razprostrl nebo in utemeljil zemljo, in si vedno trepetal, vsak dan, pred jezo zatiralca, ki se je pripravljal, da te pogubi. In kje je zdaj zatiralčeva jeza? 14 Zvezani bo kmalu oproščen, ne bo umrl in šel v jamo, ne bo pogrešal kruha. 15 Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki burka morje, da hrumijo njegovi valovi, njegovo ime je GOSPOD nad vojskami. 16 Svoje besede sem položil v tvoja usta, skril sem te v senco svoje roke, da bi vsadil nebo in utemeljil zemljo ter rekel Sionu: »Ti si moje ljudstvo!« Prebudi se, Jeruzalem 17 Prebudi se, prebudi, vstani, prestolnica Jeruzalem, ki si pila iz GOSPODOVE roke kelih njegovega srda. Čašo omamnega keliha si izpila in posrkala. 18 Nikogar ni bilo, ki bi jo vodil, od vseh sinov, ki jih je rodila, nikogar, ki bi jo prijel za roko, od vseh sinov, ki jih je vzredila. 19 To dvoje te je doletelo: – kdo žaluje s tabo? – opustošenje in razdejanje, lakota in meč, kdo te pomiluje? 20 Tvoji sinovi ležijo modrikasti po vseh vogalih ulic kakor antilopa v mreži. Polni so GOSPODOVEGA srda, grožnje tvojega Boga. 21 Zato poslušaj to, ubožica, omamljena, pa ne od vina: 22 Tako govori tvoj Gospod BOG, tvoj Bog, ki brani pravico svojega ljudstva: Glej, vzel bom iz tvoje roke omamni kelih, čašo keliha svojega srda, ne boš ga več pila. 23 Dal ga bom v roke tvojim zatiralcem, ki so ti pravili: »Vrzi se na tla, da gremo čezte!« in nastavljala si svoj hrbet kakor tla, kakor cesto za popotnike. Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije

Projekt Sveto pismo

Življenje z Jezusom

Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02

Stran zgenerirana v 0.0137s