Letno branje celega Svetega pisma

11. dan branja:

Evangelij po Marku 6,30-56 Jezus nasiti pet tisoč mož (Mt 14,13–21; Lk 9,10–17; Jn 6,1–14) 30 Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. 31 Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. 32 In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. 33 Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. 34 Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. 35 In ko je bila ura že pozna, so stopili k njemu njegovi učenci in mu govorili: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna. 36 Odpústi jih, da gredo v bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj hrane.« 37 Odgovoril jim je in rekel: »Dajte jim vi jesti!« Dejali so mu: »Ali naj gremo nakupit kruha za dvesto denarijev in jim damo jesti?« 38 On pa jim je rekel: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« Ko so poizvedeli, so mu rekli: »Pet in dve ribi.« 39 Tedaj jim je ukazal, naj po skupinah vse posadijo po zeleni travi. 40 Ko so posedli v gručah po sto in po petdeset, 41 je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal svojim učencem, da bi postregli ljudem. Tudi ribi je razdelil med vse. 42 In vsi so jedli in se nasitili. 43 Nato so pobrali dvanajst polnih košar koščkov in tudi ostanke rib. 44 Tistih, ki so jedli kruh, pa je bilo pet tisoč mož. Jezus hodi po vodi (Mt 14,22–33; Jn 6,15–21) 45 In takoj je primoral svoje učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran proti Betsajdi, medtem pa je sam odpuščal množico. 46 Ko se je od njih poslovil, je šel na goro molit. 47 Proti večeru je bil čoln sredi jezera, on sam pa na kopnem. 48 Videl je, kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. Hotel je iti mimo njih, 49 toda videli so, da hodi po jezeru. Mislili so, da je prikazen in so zavpili. 50 Vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. On pa je takoj začel govoriti z njimi. Dejal jim je: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« 51 Nato je stopil k njim v čoln in veter je ponehal; bili so vsi iz sebe. 52 Niso še doumeli dogodka s hlebi, temveč je bilo njihovo srce zakrknjeno. Jezus ozdravlja v Genezareški deželi (Mt 14,34–36) 53 Ko so se prepeljali, so pri Genezaretu dosegli kopno in pristali. 54 Brž ko so stopili iz čolna, so ga ljudje že prepoznali. 55 Obtekli so vso tisto pokrajino in začeli na posteljah prinašati bolnike tja, kjer so slišali, da je. 56 Kamor koli je prihajal, v vasi ali mesta ali na podeželje, povsod so polagali na trge bolnike in ga prosili, da bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke; in kateri so se ga dotaknili, so bili rešeni.

1. Mojzesova knjiga 18 Bog v gosteh pri Abrahamu 18 1 GOSPOD se je prikazal Abrahamu pri Mamrejevih hrastih, ko je ob dnevni vročini sedèl pred vhodom v šotor. 2 Povzdignil je oči, pogledal in glej, pred njim so stali trije možje. Ko jih je zagledal, jim je stekel naproti od vhoda v šotor in se jim priklonil do tal. 3 Rekel je: »Moj gospod, če sem našel naklonjenost v tvojih očeh, nikar ne hodi mimo svojega služabnika! 4 Naj prinesejo malo vode, da si umijete noge. Potem se spočijte pod drevesom! 5 Jaz pa prinesem kos kruha, da se okrepčate, potem pa lahko greste naprej. Čemu bi sicer prišli mimo svojega služabnika!« Rekli so: »Stori, kakor si rekel!« 6 Abraham je pohitel v šotor k Sari in rekel: »Hitro vzemi tri merice boljše moke, zamesi jo in speci kolače!« 7 Potem je Abraham tekel k živini. Vzel je mlado in lepo tele in ga dal hlapcu; ta ga je hitro pripravil. 8 Vzel je masla in mleka ter tele, ki ga je bil pripravil, in vse to položil prednje. Stal je pri njih pod drevesom in so jedli. 9 Rekli so mu: »Kje je tvoja žena Sara?« Rekel je: »Glejte, v šotoru.« 10 Pa je rekel: »Čez leto dni se bom vrnil k tebi in glej, tvoja žena Sara bo imela sina.« Sara pa je poslušala za vhodom v šotor, ki je bil za njim. 11 Abraham in Sara sta bila stara, že zelo v letih; Sari se je nehalo dogajati, kakor se dogaja ženskam, 12 pa se je sama pri sebi zasmejala in rekla: »Mar naj zdaj, ko sem uvela, še občutim slast? Tudi moj gospod je star.« 13 GOSPOD pa je rekel Abrahamu: »Zakaj se je Sara zasmejala in rekla: ›Ali bom res rodila, ko sem že ostarela?‹ 14 Ali je za GOSPODA kaj pretežko? Ko bom čez leto dni v tem času spet prišel k tebi, bo Sara imela sina.« 15 Sara pa je tajila in rekla: »Nisem se zasmejala.« Bala se je namreč. »Pač,« je rekel, »zares si se zasmejala.« Abraham prosi za Sódomo 16 Tedaj so se možje odpravili in gledali proti Sódomi, Abraham pa je šel z njimi, da bi jih pospremil. 17 GOSPOD si je rekel: »Ali naj skrivam pred Abrahamom, kaj nameravam storiti? 18 Iz Abrahama bo vendar nastal velik in mogočen narod in v njem bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje. 19 Izbral sem ga, da bo zapovedal svojim sinovom in svoji hiši za njim, naj se držijo GOSPODOVE poti in ravnajo v skladu s pravičnostjo in pravico; tako bo GOSPOD izpolnil Abrahamu, kar mu je obljubil.« 20 GOSPOD je rekel: »Vpitje iz Sódome in Gomóre je res silno in njihov greh je izredno težak. 21 Stopil bom dol, da vidim, ali so res počeli vse tisto, o čemer govori vpitje, ki prihaja do mene, ali ne. Izvedeti hočem.« 22 Moža sta se obrnila in odšla proti Sódomi, Abraham pa je še stal pred GOSPODOM. 23 Abraham je pristopil in rekel: »Ali boš res pokončal pravičnega s krivičnim vred? 24 Mogoče je v mestu petdeset pravičnih ljudi. Ali boš tudi te pokončal in ne boš prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? 25 Daleč naj bo od tebe, da bi ti storil kaj takega, da bi pobil pravičnega s krivičnim vred, da bi se enako zgodilo pravičnim kakor krivičnim! Daleč naj bo od tebe! Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravično?« 26 GOSPOD je rekel: »Če najdem v Sódomi petdeset pravičnih med meščani, bom prizanesel vsemu kraju zaradi njih.« 27 Abraham pa je rekel: »Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom. 28 Mogoče jih petdesetim pravičnim manjka pet, ali boš zaradi teh petih uničil vse mesto?« Rekel je: »Ne bom ga uničil, če jih tam najdem petinštirideset.« 29 Pa je spet spregovoril in mu rekel: »Mogoče se jih tam najde štirideset.« Odgovoril je: »Ne bom storil tega zaradi teh štiridesetih.« 30 Pa je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, če govorim; mogoče se jih tam najde trideset.« Rekel je: »Ne bom storil tega, če jih najdem trideset.« 31 Rekel je: »Glej, dovolil sem si govoriti z Gospodom; mogoče se jih tam najde dvajset.« Rekel je: »Ne bom jih uničil zaradi teh dvajsetih.« 32 Abraham je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, če spregovorim še tokrat: Mogoče se jih tam najde deset.« Odgovoril je: »Ne bom jih uničil zaradi teh desetih.« 33 GOSPOD je potem, ko je nehal govoriti z Abrahamom, odšel. Abraham pa se je vrnil v svoj kraj.

Psalmi 11 PSALM 11 (10) Bog preiskuje vse ljudi 11 1 Zborovodju. Davidov psalm. H GOSPODU se zatekam, kako morete reči moji duši: »Bežite na vašo goro kakor ptica! 2 Zakaj glej, krivični napenjajo lok, uravnavajo svoje puščice na tetivi, da bi v temi streljali na iskrene v srcu; 3 ko so temelji razrušeni, kaj more storiti pravični?« 4 GOSPOD je v svojem svetem templju, GOSPOD ima svoj prestol v nebesih; njegove oči gledajo, njegov pogled preizkuša človeške otroke. 5 GOSPOD preizkuša pravičnega in krivičnega, tistega, ki ljubi nasilje, sovraži njegova duša. 6 Na krivične bo dal deževati zanke, ogenj, žveplo in hudo nevihto, to je delež njihove čaše. 7 Zakaj GOSPOD je pravičen, ljubi pravičnost, iskreni bodo gledali njegovo obličje. Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije

Projekt Sveto pismo

Življenje z Jezusom

Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02

Stran zgenerirana v 0.0249s