|
Naključna svetopisemska molitev
Naključna svetopisemska molitev
Jeremija 10,6-10.12-16
|
6 Nobeden ni tebi, GOSPOD, enak;
ti si velik in veliko je tvoje ime v môči.
7 Kdo bi se te ne bal, kralj narodov?
Zares, tebi to pritiče.
Saj med vsemi modreci narodov
in v vseh njihovih kraljestvih
ni nobeden tebi enak.
8 Vsi po vrsti so neumni in bedasti,
nauk o ničnostih: les je to.
9 Kovano srebro prinašajo iz Taršíša
in zlato iz Ufáza.
Delo kiparja in rok zlatarja so,
višnjev in rdeč škrlat je njihovo oblačilo,
vsi so delo spretnih obrtnikov.
10 GOSPOD pa je resnični Bog,
živi Bog in večni Kralj.
Od njegovega gneva se strese zemlja,
narodi ne vzdržijo njegovega srda.
|
|
12 On je naredil zemljo s svojo močjo,
utemeljil svet s svojo modrostjo
in s svojo razumnostjo razpel nebo.
13 Ko zadoni njegov glas, zašumijo vode na nebu,
on vzdiguje meglo od konca zemlje;
ob dežju dela bliske
in iz svojih shramb spušča veter.
14 Vsak človek je neumen, če tega ne ve;
osramočen je vsak podobar zaradi rezane podobe,
ker je njegova podoba prevara,
ker v njej ni duha.
15 Ničnost so, smešno delo;
ob času njih kaznovanja bodo uničene.
16 Jakobov delež ni kakor oni,
saj je stvarnik vsega;
in Izrael je rod njegove dediščine.
GOSPOD nad vojskami mu je ime.
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
|
Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02 Stran zgenerirana v 4.1919s
|
