|
PSALM 141 (140)
Prošnja za varstvo
141
1 Davidov psalm.
GOSPOD, kličem te, pohiti k meni,
poslušaj moj glas, kadar te kličem!
2 Moja molitev naj se kakor kadilo usmerja predte,
vzdigovanje mojih rok kakor večerna daritev.
3 Postavi, GOSPOD, stražo k mojim ustom,
čuvaj vrata mojih ustnic!
4 Ne nagibaj mojega srca k slabi besedi,
da bi počenjal krivična početja;
z možmi, ki so hudodelci;
ne bom pokusil njihovih poslastic.
5 Naj me tepe pravični, to je dobrota,
naj me graja, to je olje za glavo;
naj se ne krasi moja glava,
zakaj moja molitev bo vztrajna proti njihovim hudobijam.
6 Vrženi so v skalnate roke njihovih sodnikov,
potem slišijo moje izreke, saj so bili prijetni.
7 Kakor če kdo orje in rije po zemlji,
so raztresene naše kosti ob žrelu podzemlja.
8 Zares, GOSPOD, moj Gospod, moje oči se obračajo k tebi,
k tebi se zatekam, ne zapusti moje duše!
9 Varuj me pred zanko, ki so mi jo nastavili,
pred pastmi hudodelcev!
10 Krivičniki naj hkrati padejo vsak v svojo mrežo,
medtem ko bom jaz šel mimo.
|
