|
DRUGA KNJIGA
PSALM 42 (41)
Hrepenenje po Bogu in njegovem svetišču
42
1 Zborovodju. Pouk Korahovih sinov.
2 Kakor hrepeni jelen
po potokih voda,
tako hrepeni moja duša
po tebi, o Bog.
3 Mojo dušo žeja po Bogu,
po živem Bogu.
Kdaj bom prišel in se pojavil
pred Božjim obličjem?
4 Moje solze so mi postale kruh
podnevi in ponoči,
ko mi ves dan govorijo:
»Kje je tvoj Bog?«
5 Tega se bom spominjal
in izlival svojo dušo:
kako sem šel skozi trumo,
da bi prišel do Božje hiše,
z glasom vriskanja in hvale
med praznično množico.
6 Zakaj si potrta, moja duša,
in se vznemirjaš v meni?
Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil,
svojega rešitelja in svojega Boga.
7 Moja duša v meni je vsa pobita,
zato se te spominjam:
od jordanske dežele sem in vrhov Hermona,
od gore Micár.
8 Brezno kliče breznu,
glasu tvojih slapov;
vsa tvoja butanja in tvoji valovi
so šli čez mene.
9 Podnevi ukazuje GOSPOD svojo dobroto,
ponoči je njegova pesem z mano,
molitev k Bogu mojega življenja.
10 Pravim Bogu, svoji skali:
»Zakaj si me pozabil?
Zakaj hodim mračen,
ko me stiska sovražnik?«
11 Z morilskim udarcem v moje ude
me sramotijo moji nasprotniki,
ko mi ves dan govorijo:
»Kje je tvoj Bog?«
12 Zakaj si potrta, moja duša,
zakaj se vznemirjaš v meni?
Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil,
rešitve njegovega obličja, mojega Boga.
|
