|
PSALM 144 (143)
Hrepenenje po Božji bližini in blagoslovu
144
1 Davidov.
Slavljen bodi GOSPOD, moja skala,
ki uči moje roke za boj,
moje prste za vojno;
2 moja dobrota in moja trdnjava,
moja utrdba in moj osvoboditelj,
moj ščit in tisti, h kateremu se zatekam,
tisti, ki moje ljudstvo spravlja pod mene.
3 GOSPOD, kaj je človek, da ga hočeš spoznati,
sin človekov, da misliš nanj?
4 Človek je podoben hlapu,
njegovi dnevi so kakor senca, ki izgine.
5 GOSPOD, nagni svoje nebo in stopi dol,
dotakni se gora, da se bodo kadile.
6 Zabliskaj blisk in jih razkropi,
pošlji svoje puščice in jih spodi.
7 Iztegni svoje roke z višave,
osvobodi me in me reši
iz velikih voda, iz roke sinov tujcev,
8 katerih usta govorijo puhlice
in katerih desnica je desnica laži.
9 O Bog, novo pesem ti hočem peti,
na harfo desetih strun ti hočem igrati;
10 tebi, ki daješ zmago kraljem,
ki osvobajaš Davida, svojega služabnika,
pred mečem nesreče.
11 Osvobodi me in me reši iz roke sinov tujcev,
katerih usta govorijo puhlice
in katerih desnica je desnica laži.
12 Naši sinovi naj bodo kakor sadike,
odrasli v svoji mladosti;
naše hčere naj bodo kakor vogali,
izklesani za graditev palače.
13 Naše žitnice naj bodo polne,
segajo naj od vrste do vrste.
Naših ovac naj bo na tisoče,
na desettisoče na naših poljanah.
14 Naše govedo naj bo breje,
naj ne bo nezgode in splava,
na naših ulicah naj ne bo kričanja.
15 Blagor ljudstvu, ki mu gre tako,
blagor ljudstvu, čigar Bog je GOSPOD.
|
