|
Koledarsko branje celega Svetega pisma
185. dan branja:
Evangelij po Marku 12,28-44
|
Največja zapoved
28 Eden izmed pismoukov je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je Jezus dobro odgovoril; pristopil je in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?«
29 Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod.
30 Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.
31 Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.«
32 Pismouk mu je rekel: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal: On je edini in ni drugega razen njega,
33 in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.«
34 Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.
Vprašanje o Davidovem sinu
35 Ko je Jezus učil v templju, je spregovoril in rekel: »Kako pismouki govorijo, da je Mesija Davidov sin?
36 Sam David je rekel v Svetem Duhu:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
›Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‹
37 David sam ga torej imenuje Gospod, kako je potem njegov sin?« In velika množica ga je rada poslušala.
Jezus obtožuje pismouke
38 Med svojim poučevanjem jim je govoril: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih,
39 prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah,
40 ki vdovam požirajo hiše in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo strože obsojeni.«
Vdovin dar
41 Sedèl je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo.
42 Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant.
43 Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.
44 Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
|
|
|
1. knjiga kraljev 4-5
|
Salomonovi veljaki in upravitelji
4
  Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
1 Kralj Salomon je kraljeval nad vsem Izraelom.
2 Njegovi visoki uradniki pa so bili tile: Cadókov sin Azarjá je bil duhovnik,
3 Šišájeva sinova Elihóref in Ahíja sta bila tajnika, Ahilúdov sin Józafat letopisec,
4 Jojadájev sin Benajá na čelu vojske, Cadók in Abjatár duhovnika,
5 Natánov sin Azarjá na čelu upraviteljev, Natánov sin Zabúd duhovnik in kraljev prijatelj,
6 Ahišár oskrbnik dvora, Abdájev sin Adonirám pa nadzornik pri obveznem delu.
7 Salomon je imel v vsem Izraelu dvanajst upraviteljev, ki so kralja in njegovo hišo oskrbovali z živežem; vsak je moral skrbeti za prehrano po en mesec v letu.
8 Tole so njihova imena: Hurov sin v Efrájimskem pogorju;
9 Dekerjev sin v Makácu, Šaalbímu, Bet Šemešu, Elónu in Bet Hanánu;
10 Hesedov sin v Arubótu, pod seboj je imel Sohó in vso deželo Hefer;
11 Abinadábov sin vse Dorsko gričevje, za ženo je imel Salomonovo hčer Tafáto;
12 Ahilúdov sin Baaná je imel Taanáh, Megído in ves Bet Šeán, ki je blizu Caretána, pod Jezreélom, od Bet Šeána do Abel Mehóle, do onkraj Jokneáma;
13 Geberjev sin v Ramót Gileádu, pod njim so bila šotorna naselja Manásejevega sina Jaíra v Gileádu, pokrajina Argób v Bašánu, šestdeset velikih mest z obzidjem in bronastimi zapahi;
14 Idójev sin Ahinadáb v Mahanájimu;
15 Ahimáac v Neftáliju, tudi ta je vzel za ženo Salomonovo hčer Basemáto;
16 Hušájev sin Baaná v Aserju in Bealótu;
17 Parúahov sin Józafat v Isahárju.
18 Elájev sin Šimí v Benjaminu;
19 Uríjev sin Geber v gileádski deželi, v deželi amoréjskega kralja Sihóna in bašánskega kralja Oga. Tudi dežela Juda je imela svojega upravitelja.
Veličastnost Salomonove vladavine
20 Juda in Izrael sta bila številna kakor brezštevilni pesek ob morju; jedli so in pili in se veselili.
5
Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
1 Salomon je vladal nad vsemi kraljestvi od veletoka do filistejske dežele in do egiptovske meje. Plačevali so davek in bili podložni Salomonu vse dni njegovega življenja.
2 Salomon je za živež porabil na dan trideset kadi bele moke in šestdeset kadi zdroba,
3 deset pitanih volov, dvajset pašnih volov in sto ovc poleg jelenov, gazel, srnjakov in pitane perutnine.
4 Gospodoval je namreč nad vsem ozemljem tostran veletoka od Tifsáha do Gaze, nad vsemi kralji tostran veletoka, in imel mir na vseh mejah naokrog.
5 Juda in Izrael sta prebivala na varnem, vsak pod svojo trto in smokvo, od Dana do Beeršébe, vse Salomonove dni.
6 Salomon je imel štiri tisoč vprežnih konj za svoje bojne vozove in dvanajst tisoč konjenikov.
7 Ti upravitelji so vsak svoj mesec oskrbovali z živežem kralja Salomona in vse, ki so prihajali k mizi kralja Salomona; niso pustili, da bi česa primanjkovalo.
8 Tudi ječmen in slamo za konje in vprežne živali so dostavljali na mesto, kjer je kateri bil; vsak, kakor je bilo določeno zanj.
Salomonova modrost
9 Bog je dal Salomonu modrost in izredno bistroumnost in širino duha kakor sipine ob morskem obrežju.
10 Salomonova modrost je presegala modrost vseh sinov Vzhoda in vso egipčansko modrost.
11 Bil je modrejši od vseh ljudi, tudi od Ezráhovca Etána in Mahólovih sinov Hemána, Kalkóla in Dardája. Njegovo ime je slovelo pri vseh narodih naokrog.
12 Sestavil je tri tisoč pregovorov in njegovih pesmi je bilo tisoč in pet.
13 Govoril je o drevju, od cedre na Libanonu do hizopa, ki poganja po zidovih; govoril o živini, o pticah, o laznini in o ribah.
14 Salomonovo modrost so prihajali poslušat iz vseh ljudstev in izmed vseh kraljev zemlje, ki so slišali o njegovi modrosti.
Salomon se pripravlja, da sezida tempelj
15 Tirski kralj Hirám je poslal k Salomonu služabnike, kajti slišal je, da so ga mazilili za kralja namesto njegovega očeta; Hirám je bil namreč vse dni Davidov prijatelj.
16 Salomon pa je Hirámu poslal sporočilo in rekel:
17 »Ti veš, da moj oče David zaradi vojskovanja s sovražniki, ki so ga obdajali, ni mogel zidati hiše imenu GOSPODA, svojega Boga, dokler jih ni GOSPOD položil pod stopala njegovih nog.
18 Zdaj pa mi je GOSPOD, moj Bog, naklonil mir naokrog; ni nasprotnika ne hudobnega udarca.
19 Glej, zato mislim zidati hišo imenu GOSPODA, svojega Boga, kakor je GOSPOD govoril mojemu očetu Davidu, ko je rekel: ›Tvoj sin, ki ga posadim namesto tebe na tvoj prestol, naj zida hišo mojemu imenu.‹
20 Zdaj torej ukaži, da mi posekajo cedre z Libanona! Moji služabniki naj bodo s tvojimi; plačilo za tvoje služabnike ti bom dal, kolikor boš hotel. Saj veš, da ga ni med nami, ki bi znal sekati les tako kakor Sidónci.«
21 Ko je Hirám slišal Salomonove besede, se je zelo razveselil in rekel: »Slavljen bodi danes GOSPOD, ki je dal Davidu modrega sina čez to številno ljudstvo.«
22 Potem je Hirám poslal Salomonu tole sporočilo: »Slišal sem sporočilo, ki si mi ga poslal. Izpolnil bom vse tvoje želje glede cedrovine in cipresovine.
23 Moji služabniki bodo les z Libanona spravili do morja. Na morju pa ga bom zložil v splave in spravil na kraj, ki mi ga boš sporočil, in ga tam razložil. Ti ga potem odpelješ. Izpolni pa tudi mojo željo in oskrbuj mojo hišo z živežem!«
24 Tako je Hirám dajal Salomonu cedrovine in cipresovine, kolikor je želel.
25 Salomon pa je dajal Hirámu po dvajset tisoč kadi pšenice za prehrano njegove hiše in dvajset kadi olja iz stolčenih oliv. Toliko je Salomon dajal Hirámu leto za letom.
26 GOSPOD je dal Salomonu modrost, kakor mu je bil obljubil; med Hirámom in Salomonom je vladal mir in sklenila sta zavezo med seboj.
27 Kralj Salomon je vpeljal obvezno delo in iz vsega Izraela nabral trideset tisoč rabotnih delavcev.
28 Pošiljal jih je na Libanon v izmenah po deset tisoč na mesec; en mesec so bili na Libanonu, dva meseca doma. Na čelu rabotnih delavcev je bil Adonirám.
29 Salomon je imel v gorovju tudi sedemdeset tisoč nosačev in osemdeset tisoč kamnosekov
30 poleg tri tisoč tristo delovodij, ki so jih Salomonovi upravitelji postavili, da so nadzorovali ljudi, zaposlene pri tem delu.
31 Kralj je ukazal, naj za temelje hiše nalomijo velike, sijajne kamne, klesane kvadre.
32 Obdelali so jih Salomonovi in Hirámovi zidarji in Gebálci; pripravili so les in kamenje za zidavo hiše.
|
|
|
Ozej 7,3-16
|
Zarote na dvoru
3 V svoji hudobiji razveseljujejo kralja,
s svojimi lažmi prvake.
4 Vsi ljubimkajo
kakor goreča peč,
ki jo pek neha kuriti,
ko zamesi testo, dokler se vse ne prekvasi.
5 Na dan našega kralja
prvaki dobivajo vročico od vina,
svojo roko podaja posmehljivcem.
6 Kajti približujejo se, njihovo srce je kakor peč v njihovi preži,
vso noč spi njihova jeza,
zjutraj pa gori kakor ogenj v plamenih.
7 Vsi so razžarjeni kakor peč
in požirajo svoje sodnike.
Vsi njihovi kralji padajo,
nobeden izmed njih ne kliče k meni.
Jalova zunanja politika
8 Efrájim se meša z ljudstvi,
Efrájim je kakor podpepelnik, ki se ne obrača.
9 Tujci žro njegovo moč,
on pa tega ne spozna,
lasje sivijo na njem,
on pa tega ne spozna.
10 Izraelova ošabnost priča proti njemu,
vendar se ne vrnejo h GOSPODU, svojemu Bogu,
pri vsem tem ga ne marajo iskati.
11 Efrájim je kakor golob,
zaletav in brez srca:
Egipt kličejo
in v Asirijo hodijo.
12 Kamor koli bodo šli, bom raztegnil čeznje svojo mrežo.
Potegnil jih bom dol kakor ptice neba,
kaznoval jih bom, kakor sem dal slišati njihovemu zboru.
Lažnivci in hinavci
13 Gorje jim, ker so zbežali od mene,
pogubljeni bodo, ker so se mi uprli.
Jaz sem jih rešil,
oni pa proti meni govore laži.
14 Ne vpijejo k meni s svojim srcem,
ko tulijo na svojih ležiščih;
za žito in vino trepetajo,
obračajo pa se od mene.
15 Jaz sem jih vodil in krepil njihove lakte,
oni pa naklepajo zlo proti meni.
16 Obračajo se, pa ne navzgor,
postali so kakor ohlapen lok.
Njihovi prvaki bodo padli pod mečem,
zaradi njihovega predrznega jezika.
To jim bo v zasmeh
v egiptovski deželi.
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
|
Zadnja sprememba: 4.5.2020 00:30 Stran zgenerirana v 0.0260s
|
;)
;)
