Koledarsko branje celega Svetega pisma

292. dan branja: Raz 19; Iz 5-6; Ps 109,21-31

Razodetje (Apokalipsa) 19 19 Posnetek poglavja Seznam vseh posnetkov Vabilo Svetopisemske družbe 1 Zatem sem zaslišal kakor močen glas velike množice v nebesih, ki je klicala: »Aleluja! Rešitev, slava in moč je v našem Bogu, 2 zakaj njegove sodbe so resnične in pravične. Obsodil je véliko vlačugo, ki je pokvarila zemljo s svojim vlačugarstvom, in maščeval nad njo kri svojih služabnikov.« 3 In drugič so zaklicali: »Aleluja! Njen dim se vzdiguje na veke vekov!« 4 Tedaj je štiriindvajset starešin in četvero živih bitij padlo na obraz in molilo Boga, ki je sedèl na prestolu, rekoč: »Amen. Aleluja!« Jagnjetova svatba 5 Od prestola pa je prišel glas in rekel: »Hvalíte našega Boga vsi njegovi služabniki, vi, ki se ga bojite, mali in veliki!« 6 Potem sem zaslišal kakor glas velike množice, podoben glasu mnogih vodá in glasu silnih gromov, ki so govorili: »Aleluja! Zakaj Gospod, naš Bog, vladar vsega, je začel kraljevati. 7 Veselimo se in radujmo ter mu izkažimo čast, zakaj prišla je Jagnjetova svatba in njegova nevesta se je pripravila. 8 Dana ji je bila obleka iz čiste in bleščeče tančice.« Tančica so namreč pravična dela svetih. 9 In rekel mi je: »Zapiši: Blagor njim, ki so povabljeni na Jagnjetovo poročno gostijo!« Rekel mi je še: »To so resnične Božje besede.« 10 Tedaj sem padel k njegovim nogam, da bi ga molil. Pa mi je rekel: »Nikar! Služabnik sem kakor ti in tvoji bratje, ki ohranjajo Jezusovo pričevanje. Boga môli! Jezusovo pričevanje je namreč duh preroštva.« Jezdec na belem konju 11 Nato sem videl nebo odprto in prikazal se je bel konj. Ta, ki ga je jezdil, se imenuje Zvesti in Resnični. Ta pravično razsoja in se bojuje. 12 Oči so mu kakor ognjen plamen in na glavi nosi veliko diademov; napisano pa ima ime, ki ga ne pozna nihče, le on sam. 13 Ogrnjen je v plašč, ki je bil namočen v krvi. Ime mu je Božja Beseda. 14 Na belih konjih mu sledijo nebeške vojske, oblečene v belo in čisto tančico. 15 Iz ust mu sega oster meč, da z njim udari po narodih. Pasel jih bo z železno palico in tlačil stiskalnico z vinom srdite jeze Boga, vladarja vsega. 16 Na plašču in na boku pa ima napisano ime: Kralj kraljev in Gospod gospodov. 17 Nato sem videl angela, ki je stal na soncu. Z močnim glasom je zaklical vsem pticam, ki letajo sredi neba: »Zgrnite se semle na veliko Božjo pojedino, 18 da boste jedli meso kraljev in meso poveljnikov, meso junakov in meso konj in njihovih jezdecev, meso vseh, svobodnjakov in sužnjev, malih in velikih!« 19 Tedaj sem videl zver ter kralje zemlje in njihove vojske, zbrane, da se spopadejo z njim, ki je jezdil konja, in z njegovo vojsko. 20 Toda zver je bila zajeta in z njo vred lažni prerok, ki je delal znamenja v njeni navzočnosti: z njimi je zapeljal tiste, ki so sprejeli žig zveri in molili njeno podobo. Oba sta bila živa vržena v ognjeno jezero, v katerem gori žveplo. 21 Vse druge pa je pobil meč, ki je prihajal iz ust jezdeca na konju, in vse ptice so se nažrle njihovega mesa.

Izaija 5-6 Pesem o vinogradu 5 Posnetek poglavja Seznam vseh posnetkov Vabilo Svetopisemske družbe 1 Zapel bom o svojem ljubem, pesem svojega ljubega o njegovem vinogradu. Moj ljubi je imel vinograd na rodovitnem griču. 2 Prekopal ga je, ga otrebil in zasadil z žlahtno trto. Sredi njega je sezidal stolp in v njem izdolbel tudi stiskalnico. Upal je, da bo dajal grozdje, pa je dal viníčje. 3 Zdaj pa, jeruzalemski prebivalci in Judovi možje, razsodíte med menoj in mojim vinogradom. 4 Kaj sem mogel še storiti svojemu vinogradu, pa mu nisem storil? Zakaj sem upal, da bo dajal grozdje, pa je dal viníčje? 5 Zdaj vam bom povedal, kaj bom storil svojemu vinogradu: odstranil mu bom ograjo, da bo izropan, podrl mu bom obzidje, da bo poteptan. 6 Spremenil ga bom v pustinjo, ne bo obrezovan ne okopavan, poganjala bosta trnje in osat in prepovedal bom oblakom, da bi dež rosili nanj. 7 Kajti hiša Izraelova je vinograd GOSPODA nad vojskami, Judovi možje so nasad njegovega veselja. Upal je, da bo pravica, pa glej, zatiranje, da bo pravičnost, pa glej, vpitje. Šest preroških groženj 8 Gorje njim, ki dodajajo hišo hiši, priključujejo njivo njivi, dokler ne zmanjka prostora in ste edini, ki prebivate sredi dežele. 9 GOSPOD nad vojskami je naznanil mojim ušesom: Prisegam: številne hiše bodo opustošene, velike so in lepe, a bodo brez prebivalcev. 10 Kajti vinograd desetih oralov bo dajal en čebèr, posev enega tovora bo dajal en škaf. 11 Gorje njim, ki vstajajo zgodaj zjutraj in iščejo opojno pijačo, ki se zadržujejo pozno v noč in jih ogreva vino. 12 Citre in harfa, boben in piščal in vino so pri njihovem popivanju, ne opazijo pa GOSPODOVEGA dela, ne vidijo, kaj delajo njegove roke. 13 Zato pojde moje ljudstvo v izgnanstvo, ker nima spoznanja. Njegovo slavo bo usmrtila lakota, njegovo ljudstvo bo umorila žeja. 14 Zato bo podzemlje odprlo svoje žrelo, čezmerno bo razprlo svoja usta, in zdrknili bodo vanj njegovi odličniki in ljudstvo, njegovo bučanje in vriskanje. 15 Smrtnik bo klonil, človek bo ponižan, oči prevzetnikov se bodo povesile. 16 GOSPOD nad vojskami bo vzvišen pri sodbi, sveti Bog se bo izkazal svetega s pravičnostjo. 17 Jagnjeta se bodo pasla kot na svojem pašniku, tujci bodo uživali opustošenje bogatašev. 18 Gorje njim, ki krivdo vlačijo za sabo z vrvmi goljufije, pregreho kakor voz na konopcih. 19 In pravijo: Naj pohiti, naj pospeši svoje delovanje, da ga vidimo, naj se približa in naj nastopi sklep Svetega Izraelovega, da ga spoznamo! 20 Gorje njim, ki hudemu pravijo dobro, dobremu pa húdo, ki temo delajo za luč, luč pa za temo, ki grenko delajo za sladko, sladko pa za grenko. 21 Gorje njim, ki so modri v lastnih očeh, ki imajo sebe za razumne. 22 Gorje njim, ki so hrabri, kadar se napajajo z vinom, pogumni, kadar mešajo opojno pijačo, 23 ki oproščajo krivičnega zaradi podkupnine in kratijo pravico pravičnemu. 24 Zato bo, kakor če ognjeni jezik požre strnje in se vročina plamena izgubi: njihova korenina bo postala kakor trhlenina in njihov cvet bo odletel kakor prah, ker zametujejo postavo GOSPODA nad vojskami in prezirajo besedo Svetega Izraelovega. 25 Zato se vnema GOSPODOVA jeza proti njegovemu ljudstvu, izteguje nadenj svojo roko in ga udarja. Gore se tresejo in njihova trupla so kakor smeti sredi ulic. Pri vsem tem se njegova jeza ne poleže, njegova roka je še iztegnjena. Bog grozi z Asirci 26 Vzdignil bo bojno zastavo za narod iz daljave, mu požvižgal do konca dežele, in glej, pohitel bo in hitro prišel. 27 Nobeden ni utrujen in ne omahuje, nobeden ni dremoten ne zaspan. Nobenemu se ne odpne pas okrog ledij, nobenemu se ne strga jermen pri obuvalu. 28 Njegove puščice so ostre, vsi njegovi loki so napeti. Kopita njegovih konj so kakor kremen, njegova kolesa so kakor vihar. 29 Rjove kakor levinja, kakor rjovejo leviči. Zbesni in zgrabi plen, pobegne in ni rešitelja. 30 Tisti dan bo besnel nad Judom, kakor besni morje. Kdor bo pogledal po deželi, bo videl tesnobno temo, svetloba se bo stemnila v mrak. Bog pokliče Izaija za preroka 6 Posnetek poglavja Seznam vseh posnetkov Vabilo Svetopisemske družbe 1 V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda, ki je sedèl visoko na vzvišenem prestolu in njegova vlečka je napolnjevala svetišče. 2 Nad njim so stali serafi in vsak je imel po šest peruti: z dvema si je zakrival obraz, z dvema si je zakrival noge in z dvema je letel. 3 Drug drugemu so vzklikali in govorili: »Svet, svet, svet je GOSPOD nad vojskami, vsa zemlja je polna njegovega veličastva!« 4 Podboji vrat so se stresali od glasu vzklikajočih in svetišče je bilo polno dima. 5 Tedaj sem rekel: »Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami, prebivam sredi ljudstva z nečistimi ustnicami in so moje oči videle kralja, GOSPODA nad vojskami!« 6 Tedaj je priletel k meni eden izmed serafov in v svoji roki držal žerjavico, ki jo je bil s kleščami vzel z oltarja. 7 Dotaknil se je mojih ustnic in rekel: »Glej, tole se je dotaknilo tvojih ustnic, tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen.« 8 Nato sem slišal glas Gospoda: »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?« Rekel sem: »Tukaj sem, pošlji mene!« 9 Rekel je: »Pojdi in reci temu ljudstvu: Poslušajte, poslušajte, a ne razumevajte, glejte, glejte, a ne spoznavajte! 10 Otôpi srce temu ljudstvu, otéži mu ušesa, zatisni mu oči: da ne bo videlo s svojimi očmi, ne slišalo s svojimi ušesi, da njegovo srce ne bo razumelo, da se ne bo spreobrnilo in ne bo ozdravelo!« 11 Rekel sem: »Doklej, Gospod?« Rekel je: »Dokler ne bodo mesta opustošena in brez prebivalcev, hiše brez ljudi in dežela opustošena puščava, 12 dokler GOSPOD ne požene ljudi v daljavo in ne bo v deželi velika zapuščenost. 13 Med njimi pa je desetina, ki se bo spreobrnila in bo izvzeta; kakor od terebinte in od hrasta, ko ju podró, ostane korenina, bo njena korenina sveto seme.«

Psalmi 109,21-31 21 Ti pa, o GOSPOD, moj Gospod, delaj v moje dobro zaradi svojega imena; ker je obilna tvoja dobrota, me reši, 22 zakaj nesrečen in reven sem, moje srce je prebodeno v moji notranjosti. 23 Odhajam kakor senca, ki se izgublja, iztresen sem kakor kobilice. 24 Moja kolena klecajo zaradi posta, brez olja je moje meso shujšalo. 25 Postal sem jim predmet sramotenja, vidijo me, majejo s svojo glavo. 26 Pomagaj mi, GOSPOD, moj Bog, odreši me po svoji dobroti. 27 Naj spoznajo, da je to tvoja roka, ti, GOSPOD, si to storil. 28 Oni preklinjajo, a ti blagoslavljaš; vstali so, a bodo osramočeni, tvoj služabnik pa se sme veseliti. 29 Moji tožniki naj se oblačijo z zasramovanjem, kakor s plaščem naj se pokrivajo s svojo sramoto. 30 Zelo se bom zahvaljeval GOSPODU s svojimi usti, sredi množice ga bom hvalil, 31 saj stoji na desnici ubogega, da ga reši pred tistimi, ki sodijo njegovo dušo. Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije

Berem Besedo

Življenje z Jezusom

Lectio divina

Zadnja sprememba: 21.1.2019 15:54

Stran zgenerirana v 0.1533s