Branje Psalmov (v enem mesecu)

22. dan branja: Ps 107; Ps 108-109

Psalmi 107 PETA KNJIGA (Ps 107–150) PSALM 107 (106) Zahvalna pesem odrešenih 107 Posnetek poglavja Seznam vseh posnetkov Vabilo Svetopisemske družbe 1 Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota. 2 Naj govorijo GOSPODOVI rešenci, ki jih je odkupil iz nasprotnikove roke 3 in jih je zbral iz vseh dežel: z vzhoda in zahoda, s severa in juga. 4 Zablodili so v puščavi na pustinjski poti, naseljenega mesta niso našli. 5 Bili so lačni in žejni, njihova duša v njih je omagala. 6 V svoji stiski so vpili h GOSPODU, iz njihovih tesnob jih je rešil: 7 vodil jih je po pravi poti, da so šli proti naseljenemu mestu. 8 Naj se zahvaljujejo GOSPODU za njegovo dobroto, za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom, 9 ker je nasitil poželjivo grlo in napolnil lačno dušo z dobrim. 10 Nekateri so bivali v temi in smrtni senci, jetniki bede in železja, 11 ker so se uprli Božjim besedam in so zasmehovali sklep Najvišjega. 12 Srce jim je ponižal z mukami, spotaknili so se, pa ni bilo pomočnika. 13 V svoji stiski so vpili h GOSPODU, iz njihovih tesnob jih je rešil: 14 potegnil jih je iz teme in smrtne sence, pretrgal jim je spone. 15 Naj se zahvaljujejo GOSPODU za njegovo dobroto, za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom, 16 ker je razbil bronasta vrata in presekal železne zapahe. 17 Neumni so zaradi poti svojega hudodelstva, zaradi svojih krivd so trpeli muke. 18 Vsako jed je mrzila njihova duša, dospeli so do vrat smrti. 19 V svoji stiski so vpili h GOSPODU, njihovih tesnob jih je odrešil: 20 poslal je svojo besedo in jih ozdravil, potegnil jih je iz njihovih jam. 21 Naj se zahvaljujejo GOSPODU za njegovo dobroto, za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom. 22 Naj darujejo zahvalne daritve, z vriskanjem naj pripovedujejo o njegovih delih. 23 Tisti, ki so z ladjami odpluli na morje, da bi trgovali na velikih vodah, 24 tisti so videli GOSPODOVA dela in njegove čudeže v vrtincu. 25 Rekel je, in je vzdignil veter, nevihto, ki je visoko dvignila valove. 26 Vzpenjali so se do neba, spuščali do brezen, njihova duša je v nesreči drhtela. 27 Opotekali so se in omahovali kakor pijani, vsa njihova modrost je bila pogoltnjena. 28 V svoji stiski so vpili h GOSPODU, iz njihovih tesnob jih je izpeljal. 29 Vihar je spremenil v tišino, utihnili so valovi. 30 Razveselili so se, da so se pomirili, vodil jih je v pristanišče po njihovi želji. 31 Naj se zahvaljujejo GOSPODU za njegovo dobroto, za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom. 32 Naj ga povzdigujejo v zboru ljudstva, v krogu starešin naj ga hvalijo. 33 Spremenil je reke v puščavo, izvire voda v suho pokrajino; 34 rodovitno deželo v solno pustinjo zaradi hudobije prebivalcev v njej. 35 Spremenil je puščavo v vodno površino, suho deželo v izvire voda. 36 Tja je naselil lačne, da so ustanovili mesto za bivanje; 37 posejali so polja in zasadili vinograde, vzgojili so sad za žetev. 38 Blagoslavljal jih je, da so se silno množili, njihove živine jim ni zmanjševal. 39 Potem jih je bilo manj in so oslabeli zaradi zatiranja, nesreče in žalosti. 40 On, ki zliva zaničevanje nad kneze in jih pušča, da blodijo po pustinji brez potov, 41 je ščitil ubogega pred bedo in naredil družine kakor črede. 42 Ko pravični to vidijo, se veselijo, vse izprijeno pa zapre svoja usta. 43 Kdor je moder, bo na te reči pozoren; naj ljudje dojamejo GOSPODOVE dobrote.

Psalmi 108-109 PSALM 108 (107) Hvalnica in prošnja (Ps 57,8–12; 60,7–14) 108 Posnetek poglavja Seznam vseh posnetkov Vabilo Svetopisemske družbePosnetek poglavja Seznam vseh posnetkov Vabilo Svetopisemske družbe 1 Pesem. Davidov psalm. 2 O Bog, moje srce je trdno, peti hočem, igrati hočem: to je moja slava! 3 Zbudite se, harfa in citre, zbuditi hočem jutranjo zarjo. 4 GOSPOD, slavil te bom med ljudstvi, prepeval ti bom med narodi, 5 zakaj večja kakor nebesa je tvoja dobrota, do oblakov sega tvoja zvestoba. 6 Vzdigni se nad nebesa, o Bog, nad vso zemljo naj bo tvoja slava! 7 Da bodo rešeni tvoji ljubljenci, pomagaj s svojo desnico in me usliši! 8 Bog je govoril v svojem svetišču: »Vriskal bom od veselja, razdelil bom Sihem, Sukótsko dolino bom premeril. 9 Moj je Gileád, moj je Manáse. Efrájim je čelada moje glave, Juda je moje žezlo. 10 Moáb je posoda mojega umivanja, na Edóma bom vrgel svoj čevelj; nad Filistejo bom vzklikal od veselja.« 11 Kdo me pripelje v utrjeno mesto, kdo me bo vodil do Edóma? 12 Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, o Bog, ki ne hodiš več z našimi vojskami? 13 Nakloni nam pomoč pred nasprotnikom, zakaj človeška pomoč je neučinkovita. 14 Z Bogom bomo delali mogočne reči, on bo poteptal naše nasprotnike. PSALM 109 (108) Lastna kletev plačilo tožnikov 109 Posnetek poglavja Seznam vseh posnetkov Vabilo Svetopisemske družbePosnetek poglavja Seznam vseh posnetkov Vabilo Svetopisemske družbe 1 Zborovodju. Davidov. Psalm. O Bog moje hvalnice, ne môlči! 2 Zakaj usta krivičnosti in usta prevare se odpirajo proti meni, govorijo mi z lažnivim jezikom. 3 Z besedami sovraštva me obkrožajo, brez vzroka se bojujejo zoper mene. 4 Za mojo ljubezen me obtožujejo, jaz pa molim. 5 Vračajo mi slabo za dobro, sovraštvo za mojo ljubezen. 6 Določi zoper njega krivičnika, tožnik naj stoji na njegovi desnici. 7 Ko ga bodo sodili, naj se izkaže kot krivičnik, njegova molitev naj bo v greh. 8 Njegovih dni naj bo malo, njegovo službo naj prevzame kdo drug. 9 Njegovi otroci naj postanejo sirote, njegova žena vdova. 10 Njegovi otroci naj popolnoma zaidejo, naj prosjačijo, naj beračijo zunaj svojih ruševin. 11 Upnik naj zaseže vse, kar je njegovega, tujci naj plenijo njegov dosežek. 12 Naj ne bo nikogar, ki bi mu izkazal dobroto, naj ne bo nikogar, ki bi bil milostljiv do njegovih sirot. 13 Njegovo potomstvo naj bo namenjeno za iztrebljenje, v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano. 14 GOSPODU naj se pokliče v spomin krivda njegovih očetov, greh njegove matere naj se ne izbriše; 15 vedno naj bodo pred GOSPODOM, da njihov spomin izbriše z zemlje, 16 ker se ni spomnil, da bi izkazoval dobroto, preganjal je nesrečnega in ubogega moža, da bi usmrtil obupanega v srcu. 17 Ljubil je kletev: naj pride nanj. Ni maral blagoslova: naj bo daleč od njega. 18 Oblačil se je v kletev kakor v svoj plašč, naj pride v njegovo notranjost kakor voda, v njegove kosti kakor olje; 19 naj mu bo kakor obleka, s katero se pokriva, kakor pas, ki se z njim vedno opasuje. 20 To je GOSPODOVO plačilo mojih tožnikov, tistih, ki hudobno govorijo zoper mene. 21 Ti pa, o GOSPOD, moj Gospod, delaj v moje dobro zaradi svojega imena; ker je obilna tvoja dobrota, me reši, 22 zakaj nesrečen in reven sem, moje srce je prebodeno v moji notranjosti. 23 Odhajam kakor senca, ki se izgublja, iztresen sem kakor kobilice. 24 Moja kolena klecajo zaradi posta, brez olja je moje meso shujšalo. 25 Postal sem jim predmet sramotenja, vidijo me, majejo s svojo glavo. 26 Pomagaj mi, GOSPOD, moj Bog, odreši me po svoji dobroti. 27 Naj spoznajo, da je to tvoja roka, ti, GOSPOD, si to storil. 28 Oni preklinjajo, a ti blagoslavljaš; vstali so, a bodo osramočeni, tvoj služabnik pa se sme veseliti. 29 Moji tožniki naj se oblačijo z zasramovanjem, kakor s plaščem naj se pokrivajo s svojo sramoto. 30 Zelo se bom zahvaljeval GOSPODU s svojimi usti, sredi množice ga bom hvalil, 31 saj stoji na desnici ubogega, da ga reši pred tistimi, ki sodijo njegovo dušo. Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije

Berem Besedo

Življenje z Jezusom

Lectio divina

Zadnja sprememba: 21.1.2019 15:54

Stran zgenerirana v 0.5968s