|
PSALM 146 (145)
O večni Božji zvestobi
146
1 Aleluja!
Hvali, moja duša, GOSPODA.
2 Hvalil bom GOSPODA v svojem življenju,
igral bom svojemu Bogu, dokler bom bival.
3 Ne zaupajte knezom,
sinu človekovemu, pri katerem ni rešitve.
4 Ko njegov duh odide, se vrne v svojo zemljo,
tisti dan propadejo njegovi načrti.
5 Blagor mu, komur je Bog Jakobov v pomoč
in je njegovo upanje v GOSPODU, njegovem Bogu,
6 ki je naredil nebo in zemljo,
morje in vse, kar je v njih,
ki varuje zvestobo na veke,
7 ki pomaga do pravice zatiranim,
daje kruha lačnim;
GOSPOD osvobaja jetnike.
8 GOSPOD odpira oči slepim,
GOSPOD vzdiguje upognjene,
GOSPOD ljubi pravične.
9 GOSPOD varuje tujce,
podpira siroto in vdovo,
pot krivičnikov pa izkrivlja.
10 GOSPOD bo kraljeval na veke,
tvoj Bog, o Sion, za vse rodove.
Aleluja!
|
