|
PETA KNJIGA
PSALM 107 (106)
Zahvalna pesem odrešenih
107
1 Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober,
ker na veke traja njegova dobrota.
2 Naj govorijo GOSPODOVI rešenci,
ki jih je odkupil iz nasprotnikove roke
3 in jih je zbral iz vseh dežel:
z vzhoda in zahoda, s severa in juga.
4 Zablodili so v puščavi na pustinjski poti,
naseljenega mesta niso našli.
5 Bili so lačni in žejni,
njihova duša v njih je omagala.
6 V svoji stiski so vpili h GOSPODU,
iz njihovih tesnob jih je rešil:
7 vodil jih je po pravi poti,
da so šli proti naseljenemu mestu.
8 Naj se zahvaljujejo GOSPODU za njegovo dobroto,
za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom,
9 ker je nasitil poželjivo grlo
in napolnil lačno dušo z dobrim.
10 Nekateri so bivali v temi in smrtni senci,
jetniki bede in železja,
11 ker so se uprli Božjim besedam
in so zasmehovali sklep Najvišjega.
12 Srce jim je ponižal z mukami,
spotaknili so se, pa ni bilo pomočnika.
13 V svoji stiski so vpili h GOSPODU,
iz njihovih tesnob jih je rešil:
14 potegnil jih je iz teme in smrtne sence,
pretrgal jim je spone.
15 Naj se zahvaljujejo GOSPODU za njegovo dobroto,
za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom,
16 ker je razbil bronasta vrata
in presekal železne zapahe.
17 Neumni so zaradi poti svojega hudodelstva,
zaradi svojih krivd so trpeli muke.
18 Vsako jed je mrzila njihova duša,
dospeli so do vrat smrti.
19 V svoji stiski so vpili h GOSPODU,
njihovih tesnob jih je odrešil:
20 poslal je svojo besedo in jih ozdravil,
potegnil jih je iz njihovih jam.
21 Naj se zahvaljujejo GOSPODU za njegovo dobroto,
za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom.
22 Naj darujejo zahvalne daritve,
z vriskanjem naj pripovedujejo o njegovih delih.
23 Tisti, ki so z ladjami odpluli na morje,
da bi trgovali na velikih vodah,
24 tisti so videli GOSPODOVA dela
in njegove čudeže v vrtincu.
25 Rekel je, in je vzdignil veter,
nevihto, ki je visoko dvignila valove.
26 Vzpenjali so se do neba, spuščali do brezen,
njihova duša je v nesreči drhtela.
27 Opotekali so se in omahovali kakor pijani,
vsa njihova modrost je bila pogoltnjena.
28 V svoji stiski so vpili h GOSPODU,
iz njihovih tesnob jih je izpeljal.
29 Vihar je spremenil v tišino,
utihnili so valovi.
30 Razveselili so se, da so se pomirili,
vodil jih je v pristanišče po njihovi želji.
31 Naj se zahvaljujejo GOSPODU za njegovo dobroto,
za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom.
32 Naj ga povzdigujejo v zboru ljudstva,
v krogu starešin naj ga hvalijo.
|
