|
20 Tedaj si govoril v videnju
svojim zvestim in si rekel:
Pomoč sem naklonil junaku,
iz ljudstva sem povzdignil mladeniča.
21 Našel sem Davida, svojega služabnika,
s svojim svetim oljem sem ga mazilil,
22 da bi bila moja roka trdna z njim,
da bi ga krepil tudi moj laket.
23 Sovražnik ga ne bo varal,
sin izprijenosti ga ne bo poniževal.
24 Pred njim bom razbil njegove nasprotnike,
njegove sovražnike bom potolkel.
25 Moja zvestoba in dobrota bosta z njim,
v mojem imenu se bo dvigal njegov rog.
26 Na morje bom položil njegovo roko,
na veletoke njegovo desnico.
27 On me bo klical: »Moj oče si ti,
moj Bog, skala moje rešitve.«
28 Jaz ga bom postavil tudi za prvorojenca,
za najvišjega kraljem zemlje.
29 Na veke mu bom ohranjal svojo dobroto,
moja zaveza mu bo ostala zvesta.
30 Za vedno bom postavil njegovo potomstvo,
njegov prestol kakor dneve nebes.
31 Če bodo njegovi sinovi zapustili mojo postavo
in ne bodo hodili po mojem pravu,
32 če bodo prelomili moje zakone
in se mojih zapovedi ne bodo držali,
33 bom s palico kaznoval njihovo hudodelstvo,
njihovo krivdo z udarci.
34 Toda svoje dobrote ne bom odtegnil od njega,
ne bom pustil lagati v svoji zvestobi.
35 Ne bom prelomil svoje zaveze,
izjav svojih ust ne bom spreminjal.
36 Enkrat sem prisegel pri svoji svetosti,
Davida zares ne bom varal.
37 Njegov zarod bo ostal na veke,
njegov prestol bo kakor sonce pred mano,
38 kakor je luna, trdna na veke,
zvesta priča na nebu.
Sela.
39 Ti pa si ga odklonil in zavrgel,
razsrdil si se nad svojim maziljencem.
40 Opustil si zavezo s svojim služabnikom,
do tal si onečastil njegov diadem.
41 Predrl si vse njegove zidove,
njegove utrdbe spremenil v razvaline.
42 Vsi, ki hodijo po poti, ga plenijo,
postal je v sramotenje svojim sosedom.
43 Vzdignil si desnico njegovih nasprotnikov,
razveselil si vse njegove sovražnike.
44 Obrnil si tudi ostrino njegovega meča,
nisi ga podpiral v vojni.
45 Naredil si konec njegovemu sijaju,
na tla si zagnal njegov prestol.
46 Skrajšal si dneve njegove mladosti,
nanj si razgrnil sramoto.
Sela.
47 Doklej, GOSPOD? Se boš skril za vedno?
Bo gorela kakor ogenj tvoja srditost?
48 Spomni se, kaj je življenjska doba,
za kakšno puhlico si ustvaril vse človeške sinove.
49 Kdo je mož, ki živi in ne vidi smrti,
ki otme svojo dušo iz oblasti podzemlja?
Sela.
50 Kje so tvoje prejšnje dobrote, o Gospod?
Prisegel si jih Davidu v svoji zvestobi.
51 Spomni se, Gospod, na sramotenje svojih služabnikov,
v svojih prsih nosim vse te mnoge narode;
52 ti sramotijo kot tvoji sovražniki, o GOSPOD,
ti sramotijo stopinje tvojega maziljenca.
53 Slavljen bodi GOSPOD na veke: Amen, amen.
|
;)
Posnetek poglavja
